Minljivo je naše življenje na zemlji. Bog ve, kakšno bi bilo, če bi trajalo v večnost? Franklovo misel, da brez smrti ne bi bilo odgovornosti, lahko hitro razširimo na vprašanja, kaj vse bi bilo brez smrti drugačno? Bi bilo hrepenenje? Bi bilo trpljenje in pravičnost? Bi bilo upanje, da večnost krivico poravna!?
Minljivo je naše življenje na zemlji. Bog ve, kakšno bi bilo, če bi trajalo v večnost? Franklovo misel, da brez smrti ne bi bilo odgovornosti, lahko hitro razširimo na vprašanja, kaj vse bi bilo brez smrti drugačno? Bi bilo hrepenenje? Bi bilo trpljenje in pravičnost? Bi bilo upanje, da večnost krivico poravna!?
Duhovna misel
Morda pa bi se morali vsako jutro vprašati h komu smo poslani? Prav mi in prav danes? Poslani v najširšem pomenu. Srečali bomo na desetine ljudi. Večinoma bežno, nekaj v pogovoru ...
Duhovna misel
Morda pa bi se morali vsako jutro vprašati h komu smo poslani? Prav mi in prav danes? Poslani v najširšem pomenu. Srečali bomo na desetine ljudi. Večinoma bežno, nekaj v pogovoru ...
Duhovna misel
Naslov za današnjo misel je navdihnjen po odlomku iz Prvega Janezovega pisma, v katerem najdemo tudi naslednje vrstice: »Ljubimo se med seboj, ker je ljubezen od Boga« in tudi: »Če se med seboj ljubimo, ostaja Bog v nas ...
Duhovna misel
Naslov za današnjo misel je navdihnjen po odlomku iz Prvega Janezovega pisma, v katerem najdemo tudi naslednje vrstice: »Ljubimo se med seboj, ker je ljubezen od Boga« in tudi: »Če se med seboj ljubimo, ostaja Bog v nas ...
Duhovna misel
Srce v morju simbolov predstavlja del, kjer so največje globine. Srce je sočutno, je ljubezen, vir življenja, zatočišče in dom. Frančišek, ki je dolga leta nosil Gospodove rane na svojem telesu ...
Duhovna misel
Srce v morju simbolov predstavlja del, kjer so največje globine. Srce je sočutno, je ljubezen, vir življenja, zatočišče in dom. Frančišek, ki je dolga leta nosil Gospodove rane na svojem telesu ...
Duhovna misel
O življenju prvih kristjanov beremo v Apostolskih delih: »Množica teh, ki so sprejeli vero, je bila kakor eno srce in ena duša. Nihče ni trdil, da je to, kar ima, njegova last, temveč jim je bilo vse skupno …
Duhovna misel
O življenju prvih kristjanov beremo v Apostolskih delih: »Množica teh, ki so sprejeli vero, je bila kakor eno srce in ena duša. Nihče ni trdil, da je to, kar ima, njegova last, temveč jim je bilo vse skupno …
Duhovna misel
Slovenski pregovor: »Kdor moliti ne zna, naj se na morje poda,« izraža več plasti: pozabiti na molitev, pomeni biti zadosten v svoji moči. Morje predstavlja naravno silo ...
Duhovna misel
Slovenski pregovor: »Kdor moliti ne zna, naj se na morje poda,« izraža več plasti: pozabiti na molitev, pomeni biti zadosten v svoji moči. Morje predstavlja naravno silo ...
Duhovna misel
Naslov in naslednji stavek pripadajo današnjemu godovnjaku, svetemu Efremu Sirskem: »Blagor vam, o moji bratje, ker se je ogenj usmiljenja spustil na vas in požrl vaše grehe ter očistil in posvetil vaša telesa.«
Duhovna misel
Naslov in naslednji stavek pripadajo današnjemu godovnjaku, svetemu Efremu Sirskem: »Blagor vam, o moji bratje, ker se je ogenj usmiljenja spustil na vas in požrl vaše grehe ter očistil in posvetil vaša telesa.«
Duhovna misel
Blagor, blagoslovljeni, po grško makarioi pomeni biti resnično srečni oziroma deležni Božjega blagoslova. Ne gre zgolj za tolažbo, ampak za aktivno posredovanje proti nepravičnosti. »Mogočne je vrgel s prestola in povišal je nizke,« molimo v Marijini hvalnici ...
Duhovna misel
Blagor, blagoslovljeni, po grško makarioi pomeni biti resnično srečni oziroma deležni Božjega blagoslova. Ne gre zgolj za tolažbo, ampak za aktivno posredovanje proti nepravičnosti. »Mogočne je vrgel s prestola in povišal je nizke,« molimo v Marijini hvalnici ...
Duhovna misel
»Ti, Gospod, si luč. Ti razvnemaš vsa bitja za ljubezen, kajti ti, Gospod, si ljubezen. Ti prebivaš v njih in jih napolnjuješ z blaženostjo, kajti ti, Gospod, si najvišje dobro.«
Duhovna misel
»Ti, Gospod, si luč. Ti razvnemaš vsa bitja za ljubezen, kajti ti, Gospod, si ljubezen. Ti prebivaš v njih in jih napolnjuješ z blaženostjo, kajti ti, Gospod, si najvišje dobro.«
Duhovna misel
Na poti s svetim Frančiškom
Duhovne misli so v veliki meri oblikovala besedila samega svetnika, saj je leto 2026 leto svetega Frančiška. Mineva namreč 800 let od njegove smrti. Tomaž Čelanski, ki se je Frančišku pridružil v redovništvu, je prvi, ki je sestavil njegov življenjepis. V predgovoru slovenskega prevoda je tudi stavek p. Mirana Špeliča, ki najbolje povzame namen besedil: »Življenje svetega Frančiška je besedilo, ki od bralca zahteva dejavno sodelovanje.«
Komentar tedna
Slovenski narod ni črnobeli narod! To je majhen in pogumen narod, ki je preživel stoletne viharje in ima zdaj končno, kot nikoli prej, svojo državo! Praznuj, draga domovina, ponosno in svečano svojo državnost, da bo naš narod ostal še stoletja in stoletja živ in ustvarjalen v raju pod Triglavom!
Komentar je pripravila s. Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja.
Radijski misijon 2026
Z nami je bila s. Grazyna Mech. Razmišljala je o večnem življenju. O tem, kakšna milost nam je dana z vero vanj, kaj je pomenilo Frančišku in njegovim bratom in kaj lahko danes pomeni nam.
Spoznanje več, predsodek manj
Ob 81. obletnici povojnih pobojev smo spregovorili o Macesnovi gorici, Kočevskem rogu, prikritih grobiščih ter vprašanju dostojnega pokopa žrtev komunističnega nasilja.
Osvetlili smo pomen spomina na povojne dogodke, razpravljali o pokopu posmrtnih ostankov žrtev na ljubljanskih Žalah, vlogi države pri urejanju prikritih grobišč in pomenu zgodovinske resnice za prihodnje rodove. Posebno pozornost smo namenili tudi slovesnosti pri Macesnovi gorici, Breznu Zalesnika na Goriškem ter vprašanju sprave v slovenski družbi.
V pogovoru smo se dotaknili tudi slovenskega izseljenstva po drugi svetovni vojni, ohranjanja slovenske identitete med Slovenci po svetu ter izzivov, ki jih pri soočanju s preteklostjo prinaša sodobna Slovenija.
Sol in luč
Živiš samo en dan. Danes! / Še je upanje! / Ni življenja brez svetlobe! To so le trije naslovi lahkotnih, a globokih duhovnih razmišljanj avtorja Phila Bosmansa, priljubljenega duhovnega pisatelja, redovnika, ki je pisal knjige, ki jih je oblikovalo življenje. Pet smo jih izbrali iz njegove knjige z naslovom Vsako srce potrebuje dom, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Srečanja
Goran Macura je človek, ki je bil nezaželen otrok s težkim otroštvom. Pobeg od doma, kraje, alkohol in droge so ga pripeljale v zapor. Sledila je težka odločitev za komuno, kjer je spoznal Jezusa, duhovno ozdravel in našel smisel življenja. Po poroki z Metko, ki jo je srečal v Stožicah pri pričevanju Nicka Vujičića, si je ustvaril družino in danes kot pastor Evangelijske cerkve skupaj z ženo oznanja Jezusa.
Zgodbe za otroke
Ljudje so po Frančiškovi smrti romali na njegov grob, da bi v bližini svetnika molili in ga častili. Tako je še danes …
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Sveta maša
Maševal je p. Pavle Jakop, s petjem je sodeloval Otroški zbor župnije Marijinega oznanjenja, ki ga vodi Anja Lenarčič. S kitaro jih je spremljal Peter Berden.
Pojdite in učite
Rubriko radi izkoristimo tudi za predstavitev različnih dejavnosti, ki so povezane z misijoni in misijonarji. Molitev je gotovo najpomembnejša med njimi. Spoznajte Misijonsko molitveno zvezo.
Slovencem po svetu in domovini
Mesečnik za Slovence po svetu Naša luč neprekinjeno izhaja že 75 let. To pomembno obletnico sta Zveza slovenskih izseljenskih duhovnikov, diakonov in pastoralnih delavcev v Evropi in Rafaelova družba v torek zvečer obeležili v Ljubljani. Slišali smo, kaj je povedala državna sekretarka na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch in predsednik zveze ter glavni urednik mesečnika Izidor Pečovnik. Izseljensko društvo Slovenija v svetu pripravlja 32. Tabor Slovencev po svetu. Več so nam povedali Boštjan in Anja Kocmur iz društva ter novinarka Vida Petrovčič, ki bo povezovala okroglo mizo [od 23:55 naprej]. Društvo katoliških pedagogov Slovenije na mednarodno konferenco o domoljubju vabi tudi zdomce in izseljence. Več nam je povedala predsednica društva Helena Kregar [od 33:52 naprej]