»Zdrava, milosti polna.« Besede, ki povezujejo jagode rožnega venca in jih sklepajo v krog molitve. Ste kdaj pomislili, kaj pomeni beseda milost!? 

»Ker sem torej tvoj, o dobra Mati, varuj me, brani me…,« so besede molitve, ki se v mesecu maju, ob šmarnicah, še bolj goreče dvigajo k naši nebeški Materi ...

Alfa in Omega, sta besedi, ki ju slišimo ob velikonočnem slavju. Velika je ta skrivnost, ki je razum ne more doumeti, doume jo lahko samo duh, ki prebiva prav v vsakem izmed nas. To je tisti del, o katerem je sveti Avguštin rekel ...

Stiske sodobnega sveta, še posebej tistega dela, kjer je za temeljne potrebe poskrbljeno, so v veliki meri posledica tesnobe vprašanj o smislu življenja. In čeprav bi to stisko lahko imenovali sodobna, je zaradi teh istih vprašanj k Frančišku, v daljnem trinajstem stoletju, drvela množica ...

Sveti Bonaventura, cerkveni učitelj, je rad poudarjal pomen razmišljanja in molitve. Po legendi naj bi ime dobil ob srečanju s svetim Frančiškom, ki ga je kot otroka rešil neozdravljive bolezni, in ko sta z njegovo materjo, nekaj let zatem, v zahvalo, obiskala svetnika ...

Kaj pravite, so angeli resnični, ali gre za privid? Imajo krila ali so na videz čisto običajnega izgleda? Mar ni zanimivo, v kaj vse smo dandanašnje pripravljeni verjeti, v obstoj duhovnih bitij, o katerih obstajajo preštevilna pričevanja ...

Ko se oče vrne s potovanja, vsakemu članu družine prinese vsaj majhno pozornost in s tem pove: »Mislil sem nate, čeprav sem bil z doma.« Na nek način gre tudi za odkupnino. Odkupnino od zapuščenosti, odrešitev ...

Minljivo je naše življenje na zemlji. Bog ve, kakšno bi bilo, če bi trajalo v večnost?  Franklovo misel, da brez smrti ne bi bilo odgovornosti, lahko hitro razširimo na vprašanja, kaj vse bi bilo brez smrti drugačno? Bi bilo hrepenenje? Bi bilo trpljenje in pravičnost? Bi bilo upanje, da večnost krivico poravna!?