Is podcast
Parkinsonovo bolezen imenujemo tudi bolezen tisočerih obrazov, saj posameznike prizadene tako različno in svojstveno, da optimalno ali enotno zdravljenje ne obstaja. Ob pravočasnem in ustreznem zdravljenju se nekaterim bolnikom stanje lahko izboljša do te mere, da sami ali z občasno pomočjo skrbnika zmorejo vsakodnevna opravila. Danes bomo slišali nekaj izsekov iz predstavitve te bolezni, ki so jo ob Dnevu Parkinsonove bolezni 11. aprila pripravili v Društvu Trepetlika in nevrologinja dr. Nina Križnar Zupančič o zunanjih simptomih.
Parkinsonovo bolezen imenujemo tudi bolezen tisočerih obrazov, saj posameznike prizadene tako različno in svojstveno, da optimalno ali enotno zdravljenje ne obstaja. Ob pravočasnem in ustreznem zdravljenju se nekaterim bolnikom stanje lahko izboljša do te mere, da sami ali z občasno pomočjo skrbnika zmorejo vsakodnevna opravila. Danes bomo slišali nekaj izsekov iz predstavitve te bolezni, ki so jo ob Dnevu Parkinsonove bolezni 11. aprila pripravili v Društvu Trepetlika in nevrologinja dr. Nina Križnar Zupančič o zunanjih simptomih.
Parkinsonovo bolezen imenujemo tudi bolezen tisočerih obrazov, saj posameznike prizadene tako različno in svojstveno, da optimalno ali enotno zdravljenje ne obstaja. Ob pravočasnem in ustreznem zdravljenju se nekaterim bolnikom stanje lahko izboljša do te mere, da sami ali z občasno pomočjo skrbnika zmorejo vsakodnevna opravila. Danes bomo slišali nekaj izsekov iz predstavitve te bolezni, ki so jo ob Dnevu Parkinsonove bolezni 11. aprila pripravili v Društvu Trepetlika in nevrologinja dr. Nina Križnar Zupančič o zunanjih simptomih.
Družina je kot kot nekakšen laboratorij, kjer se vedno nekaj dogaja, kjer starši iščejo nove poti, raziskujejo pristope in poskušajo nove trike pri vzgoji otrok. O tem je z nami razmišljal tudi dr. Mihael Černetič, avtor knjige Družinska sreča po naše. Z nami je podelil štiri gradnike za srečno družino: motivacija, stik, prožnost in duhovna dimenzija.
Družina je kot kot nekakšen laboratorij, kjer se vedno nekaj dogaja, kjer starši iščejo nove poti, raziskujejo pristope in poskušajo nove trike pri vzgoji otrok. O tem je z nami razmišljal tudi dr. Mihael Černetič, avtor knjige Družinska sreča po naše. Z nami je podelil štiri gradnike za srečno družino: motivacija, stik, prožnost in duhovna dimenzija.
Družina je kot kot nekakšen laboratorij, kjer se vedno nekaj dogaja, kjer starši iščejo nove poti, raziskujejo pristope in poskušajo nove trike pri vzgoji otrok. O tem je z nami razmišljal tudi dr. Mihael Černetič, avtor knjige Družinska sreča po naše. Z nami je podelil štiri gradnike za srečno družino: motivacija, stik, prožnost in duhovna dimenzija.
Družina je kot kot nekakšen laboratorij, kjer se vedno nekaj dogaja, kjer starši iščejo nove poti, raziskujejo pristope in poskušajo nove trike pri vzgoji otrok. O tem je z nami razmišljal tudi dr. Mihael Černetič, avtor knjige Družinska sreča po naše. Z nami je podelil štiri gradnike za srečno družino: motivacija, stik, prožnost in duhovna dimenzija.
Govorili smo o družinski sreči. Naš gost je bil avtor knjige Družinska sreča po naše dr. Mihael Černetič. Knjiga ni klasičen vzgojni priročnik, saj podaja izkušnje iz prve roke. Tokrat so bile na na vrsti misli o senčnih plateh družine in o zgrešeni podobi očeta kot Supermana.
Govorili smo o družinski sreči. Naš gost je bil avtor knjige Družinska sreča po naše dr. Mihael Černetič. Knjiga ni klasičen vzgojni priročnik, saj podaja izkušnje iz prve roke. Tokrat so bile na na vrsti misli o senčnih plateh družine in o zgrešeni podobi očeta kot Supermana.
V Tednu družine smo gostili družinskega očeta, moža in psihologa dr. Mihaela Černetiča. Spregovoril je o svoji knjigi Družinska sreča po naše, o nemoči vzgojnih nasvetov ter o humornih jutranjih prigodah družine z majhnimi otroki.
V Tednu družine smo gostili družinskega očeta, moža in psihologa dr. Mihaela Černetiča. Spregovoril je o svoji knjigi Družinska sreča po naše, o nemoči vzgojnih nasvetov ter o humornih jutranjih prigodah družine z majhnimi otroki.
21. marec je svetovni dan Downovega sindroma, zato smo gostili predsednico Društva Downov sindrom Slovenija dr. Valerijo Bužan. Datum simbolno izraža genetsko posebnost tega sindroma – tretji dodatni kromosom na 21. paru kromosomov človeške celice. Ta genetska posebnost seveda vpliva na posameznikove fizične in intelektualne sposobnosti, a to ne pomeni nujno, da so te osebe postavljene na rob družbe. Kakšne možnosti imajo osebe z Downim sindromom na področju zaposlovanja in izobraževanja?
21. marec je svetovni dan Downovega sindroma, zato smo gostili predsednico Društva Downov sindrom Slovenija dr. Valerijo Bužan. Datum simbolno izraža genetsko posebnost tega sindroma – tretji dodatni kromosom na 21. paru kromosomov človeške celice. Ta genetska posebnost seveda vpliva na posameznikove fizične in intelektualne sposobnosti, a to ne pomeni nujno, da so te osebe postavljene na rob družbe. Kakšne možnosti imajo osebe z Downim sindromom na področju zaposlovanja in izobraževanja?
Pred 21. marcem, ko je Svetovni dan gozdov, ki jih imamo pri nas na srečo zelo veliko, smo se pogovarjali z gozdno vodnico Katarino Alič Čretnik. Gozd ni le les in dobiček. Gozd je tudi dar, je prostor, kjer se lahko odpočijemo in umirimo. Kako lahko v njem načrtno preživimo nekaj ur in k temu vzgajamo tudi otroke?
Pred 21. marcem, ko je Svetovni dan gozdov, ki jih imamo pri nas na srečo zelo veliko, smo se pogovarjali z gozdno vodnico Katarino Alič Čretnik. Gozd ni le les in dobiček. Gozd je tudi dar, je prostor, kjer se lahko odpočijemo in umirimo. Kako lahko v njem načrtno preživimo nekaj ur in k temu vzgajamo tudi otroke?
Za nekaj minut smo se preselili v srednješolska leta. Vsak od nas ima svoje spomine na ta čas, kako pa teče življenje v gimnaziji A. M. Slomška v Mariboru danes, nam je povedala prof. zgodovine Damjana Krivec Čarman.
Za nekaj minut smo se preselili v srednješolska leta. Vsak od nas ima svoje spomine na ta čas, kako pa teče življenje v gimnaziji A. M. Slomška v Mariboru danes, nam je povedala prof. zgodovine Damjana Krivec Čarman.
V Tednu katoliškega šolstva smo se za nekaj minut vrnili v dijaška leta. Slišali smo pogovor z vzgojiteljem Draganom Abramom iz Dijaškega doma A.M. Slomška v Mariboru. Več nam je povedal o programu MEPI, o aktivnostih v Domu in izzivih odraščanja.
V Tednu katoliškega šolstva smo se za nekaj minut vrnili v dijaška leta. Slišali smo pogovor z vzgojiteljem Draganom Abramom iz Dijaškega doma A.M. Slomška v Mariboru. Več nam je povedal o programu MEPI, o aktivnostih v Domu in izzivih odraščanja.
Življenje pred nas postavlja številne izzive in ovire. Marsičesa ne razumemo. Iščemo, a ne najdemo odgovorov na vprašanja in potrebe nas in naših bližnjih. Kam naj se obrnem in koga naj pokličem? Včasih je potrebno slišati samo droben namig in že se nam pokaže naslednji korak. In ta rubrika želi biti prav to - kažipot življenja. Naši sogovorniki so različni, teme pa življenjske: od vzgoje do modrosti staranja, od skrbi za zdravje do lajšanja bolezni, od kupovanja primernih daril do pospravljanja stanovanja. Saj smo vendarle skupaj na poti in si lahko pomagamo med seboj. Četudi le po radijskih valovih.
Deček je sedel na prvem sedežu avtobusa ...
Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Gostili smo predstavnike treh humanitarnih organizacij: Društvo Kralji ulice, Verigo dobrih ljudi in Rdeči križ. Odprli smo zanimiva vprašanja: odnos države in lokalnih skupnosti do teh organizacij, spremenjena struktura prosilcev pomoči in povedali nekaj uspešnih zgodb, ko so ljudje zaživeli na novo.
Veliki teden še posebej doživeto obhajajo naši rojaki po svetu, saj to ni le vrhunec verske, ampak tudi narodne istovetnosti. Nocoj bodo pri Svetem Vidu v Clevelandu imeli posebno bogoslužje - Večernice velikega tedna. Na sporedu bo petje psalmov, branje Svetega pisma in petje žalostink, ki se nanašajo na boj Jezusa s hudičem. Po maši velikega četrtka bo češčenje Svetega Rešnjega telesa in krvi. Na veliki petek bodo ob treh popoldne premišljevali križev pot, zvečer bodo obredi. Čez dan bo priložnost za spoved. Rojaki zelo ohranjajo običaj blagoslova velikonočnih jedi, zato so v župnijskem listu Marije Vnebovzete v Clevelandu pripravili prilogo z razlago posameznih jedi, ki jih prinašamo k blagoslovu. Vse župljane, ki imajo narodne noše, vabijo, da tako oblečeni pridejo k vstajenjski sveti maši in s tem dajo slovenski poudarek prazniku.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Skupina Alfa in Omega vabi na velikonočni koncert “Vstajenje”, ki bo na velikonočni ponedeljek ob 18h v Kulturnem domu Semič.
Medtem ko iščemo Boga v oblikah, ki smo jih ljudje naredili Zanj, ne spreglejmo stvaritve, ki jo je On ustvaril po Svoji podobi in za večno zveličanje.
Ne spreglejmo človeka, ne spreglejmo svojega bližnjega.
Komentar tedna pripravlja kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda, Roman Vučajnk.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče