Is podcast
Sv. Ema Krška, njen god obhajamo 27. junija, velja za prvo slovensko svetnico, v nekaterih zapisih beremo, da je bila najbogatejša ženska svojega časa. Natančnejše podatke o njej težko razbiramo, zaradi oddaljenosti in tudi skopih zgodovinskih poročil. Ne ve se točno kdaj, izročilo pa ve, kje se je rodila, približno leta 1000 oz. nekaj deset let prej, na gradu Pilštajn na Kozjanskem. Vsekakor je bila tudi slovenskega rodu. Globoko verna in ob gmotnem bogastvu, ki ji je bilo zaupano s poroko, bogata tudi v duhovnem življenju, zgradila je samostan benediktink v Krki na Koroškem, ki velja za njeno največje delo, zgraditi je dala tudi več cerkva, ena teh je v Šentrupertu na Dolenjskem, posvečena sv. Rupartu, kot izkazuje ime kraja, cerkev, ki velja za eno najlepših gotskih pri nas, z arhitekturno spomeniško vrednostjo. Ko smo pred več leti na radijskem kolesarjenju obiskalo omenjeni kraj, smo vstopili tudi v župnijsko cerkev in posneli pogovor s Stankom Okornom, ki smo ga znova obudili, mesec dni po godu sv. Eme, tudi kot namig za poletni izlet.
Sv. Ema Krška, njen god obhajamo 27. junija, velja za prvo slovensko svetnico, v nekaterih zapisih beremo, da je bila najbogatejša ženska svojega časa. Natančnejše podatke o njej težko razbiramo, zaradi oddaljenosti in tudi skopih zgodovinskih poročil. Ne ve se točno kdaj, izročilo pa ve, kje se je rodila, približno leta 1000 oz. nekaj deset let prej, na gradu Pilštajn na Kozjanskem. Vsekakor je bila tudi slovenskega rodu. Globoko verna in ob gmotnem bogastvu, ki ji je bilo zaupano s poroko, bogata tudi v duhovnem življenju, zgradila je samostan benediktink v Krki na Koroškem, ki velja za njeno največje delo, zgraditi je dala tudi več cerkva, ena teh je v Šentrupertu na Dolenjskem, posvečena sv. Rupartu, kot izkazuje ime kraja, cerkev, ki velja za eno najlepših gotskih pri nas, z arhitekturno spomeniško vrednostjo. Ko smo pred več leti na radijskem kolesarjenju obiskalo omenjeni kraj, smo vstopili tudi v župnijsko cerkev in posneli pogovor s Stankom Okornom, ki smo ga znova obudili, mesec dni po godu sv. Eme, tudi kot namig za poletni izlet.
Sv. Ema Krška, njen god obhajamo 27. junija, velja za prvo slovensko svetnico, v nekaterih zapisih beremo, da je bila najbogatejša ženska svojega časa. Natančnejše podatke o njej težko razbiramo, zaradi oddaljenosti in tudi skopih zgodovinskih poročil. Ne ve se točno kdaj, izročilo pa ve, kje se je rodila, približno leta 1000 oz. nekaj deset let prej, na gradu Pilštajn na Kozjanskem. Vsekakor je bila tudi slovenskega rodu. Globoko verna in ob gmotnem bogastvu, ki ji je bilo zaupano s poroko, bogata tudi v duhovnem življenju, zgradila je samostan benediktink v Krki na Koroškem, ki velja za njeno največje delo, zgraditi je dala tudi več cerkva, ena teh je v Šentrupertu na Dolenjskem, posvečena sv. Rupartu, kot izkazuje ime kraja, cerkev, ki velja za eno najlepših gotskih pri nas, z arhitekturno spomeniško vrednostjo. Ko smo pred več leti na radijskem kolesarjenju obiskalo omenjeni kraj, smo vstopili tudi v župnijsko cerkev in posneli pogovor s Stankom Okornom, ki smo ga znova obudili, mesec dni po godu sv. Eme, tudi kot namig za poletni izlet.
V sklopu Zavoda Antona Martina Slomška deluje tudi Glasbena in baletna šola. Aleš Marčič, ravnatelj, in Tadej Kušar, profesor glasbe, sta skupaj z dijakoma in dijakinjo predstavila ohranjanje tradicije koledovanja in podoknice na Gregorjevo.
V sklopu Zavoda Antona Martina Slomška deluje tudi Glasbena in baletna šola. Aleš Marčič, ravnatelj, in Tadej Kušar, profesor glasbe, sta skupaj z dijakoma in dijakinjo predstavila ohranjanje tradicije koledovanja in podoknice na Gregorjevo.
V Bologni je bil nedavno sejem nabožnih predmetov, ki sta ga obiskala tudi Jernej Hrovatin in Tanja Štuhec iz knjigarne Ognjišče. Vprašali smo ju o dediščini verske opreme in če je napredek viden tudi na omenjenem področju.
V Bologni je bil nedavno sejem nabožnih predmetov, ki sta ga obiskala tudi Jernej Hrovatin in Tanja Štuhec iz knjigarne Ognjišče. Vprašali smo ju o dediščini verske opreme in če je napredek viden tudi na omenjenem področju.
Lado Rot je v otroštvu preživljal počitniški čas na Pokljuki, kjer se je začela njegova ljubezen do gobarjenja in narave sploh. Pogovarjali smo se o drugačnem pristopu in novi ideji obujanja ter ohranjanja gobarskega znanja prednikov.
Lado Rot je v otroštvu preživljal počitniški čas na Pokljuki, kjer se je začela njegova ljubezen do gobarjenja in narave sploh. Pogovarjali smo se o drugačnem pristopu in novi ideji obujanja ter ohranjanja gobarskega znanja prednikov.
V rubriki smo predstavili spletno KAMRO, portal digitalizirane vsebine domoznanstva celotnega slovenskega prostora. Ureja ga Robert Ožura.
V rubriki smo predstavili spletno KAMRO, portal digitalizirane vsebine domoznanstva celotnega slovenskega prostora. Ureja ga Robert Ožura.
Folklorna skupina Vinko Korže iz Cirkovc je najstarejša folklorna skupina v Sloveniji in pomemben del slovenskega pustnega časa. Ob devetdesetletnici delovanja, ki so jo obeležili lani, so mladi člani tisti, ki ohranjajo in skrbijo za izročilo. Vodi jih Tina Urih, s katero smo se pogovarjali. V pustnem času so poznani kot Cirkuški ploharji zaradi običaja vleke borovega ploha, ki so ga uspešno vpisali tudi na seznam nesnovne kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo RS.
Folklorna skupina Vinko Korže iz Cirkovc je najstarejša folklorna skupina v Sloveniji in pomemben del slovenskega pustnega časa. Ob devetdesetletnici delovanja, ki so jo obeležili lani, so mladi člani tisti, ki ohranjajo in skrbijo za izročilo. Vodi jih Tina Urih, s katero smo se pogovarjali. V pustnem času so poznani kot Cirkuški ploharji zaradi običaja vleke borovega ploha, ki so ga uspešno vpisali tudi na seznam nesnovne kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo RS.
V Cerkljah ob Krki, kjer smo se v letu 2023 srečali s skupino poslušalk in poslušalcev ob tradicionalnem kolesarskem romanju, nas je pogostila tudi Helena Volčanšek z umetelno spečeno krušno dobroto - sončnico. Njena je posebna, ker je maslena in sladkega okusa, speče jo največkrat za posebne priložnosti.
V Cerkljah ob Krki, kjer smo se v letu 2023 srečali s skupino poslušalk in poslušalcev ob tradicionalnem kolesarskem romanju, nas je pogostila tudi Helena Volčanšek z umetelno spečeno krušno dobroto - sončnico. Njena je posebna, ker je maslena in sladkega okusa, speče jo največkrat za posebne priložnosti.
Mirana Trkoljo smo spoznali na mini radijskih počitnicah v Prekmurju, jeseni leta 2023. Izdelava lončenih izdelkov je več kot zgolj delo, pravi. Je most med preteklostjo in prihodnostjo. Njegove zgodnje izkušnje z glino segajo v otroštvo, ko je prvič občutil teksturo in oblikovalsko svobodo, ki jo ponuja. Po pridobljenih osnovah, ki mu jih je pri petnajstih letih predal stric, je izpopolnil svoje sposobnosti v Filovcih ter pozneje nadaljeval svojo lončarsko pot kar iz domače delavnice. Vsak kos keramike, ki ga oblikuje, ima svojo zgodbo. Nekateri so navdihnjeni z vzorci in slogi, ki odražajo čas preteklosti, drugi so produkt narave, ki ga obdaja.
Mirana Trkoljo smo spoznali na mini radijskih počitnicah v Prekmurju, jeseni leta 2023. Izdelava lončenih izdelkov je več kot zgolj delo, pravi. Je most med preteklostjo in prihodnostjo. Njegove zgodnje izkušnje z glino segajo v otroštvo, ko je prvič občutil teksturo in oblikovalsko svobodo, ki jo ponuja. Po pridobljenih osnovah, ki mu jih je pri petnajstih letih predal stric, je izpopolnil svoje sposobnosti v Filovcih ter pozneje nadaljeval svojo lončarsko pot kar iz domače delavnice. Vsak kos keramike, ki ga oblikuje, ima svojo zgodbo. Nekateri so navdihnjeni z vzorci in slogi, ki odražajo čas preteklosti, drugi so produkt narave, ki ga obdaja.
Jožica Jeromel je članica Društva kmetic Mislinjske doline, ki so ponosne na značilni koroški rženi kruh, pripravljen po stari recepturi z domačim kislim testom, in sodi med najpomembnejša živila koroške košte. Njegova vloga v vsakdanji in praznični prehrani presega okvire običajnega ravnanja s hrano. Pri pripravi testa, postopkih peke kruha in pri uživanju, so še ohranjena številna dejanja blagoslavljanja hrane, ki dajejo kruhu posebno mesto. Ima tudi pomembno vlogo v letnem prazničnem ciklu, kjer je vrhunec doživel kot zakramental, položen na božično mizo. Hleb rženega kruha je veljal za plačilno sredstvo, kos rženega kruha krajc pa je darilo prvemu, ki ga sreča sprevod z novorojencem, ko ga nesejo h krstu. Kislo testo, ki se hrani od peke do peke, se prenaša iz roda v rod, prav tako znanje priprave in peke kruha.
Ministrstvo za kulturo je 27. 3. 2023 na predlog nacionalnega Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine vpisalo Pripravo koroškega rženega kruha v Register nesnovne kulturne dediščine. Za vpis so odločilne nosilke nesnovne kulturne dediščine (članice društev kmetic na Koroškem), saj so zagotovilo, da bodo znanja in veščine preživele in se prilagajale izzivom sodobnega časa.
Priprave na peko se začnejo na predvečer, ko si gospodinje pripravijo celotno količino moke, da se ogreje na sobno temperaturo. Posušenemu kislemu testu (kvas) dodajo moko in vodo, sestavine stepejo in pustijo, da se kislo testo čez noč aktivira.
Peko nadaljujejo praviloma naslednje dopoldne. V rženo moko zamešajo kvasni pripravek (razmes) in sol ter zamesijo testo z mlačno vodo. S postopnim dolivanjem dosežejo pravilno čvrstost testa. Ročno mesijo tako dolgo, da je testo gladko in se zlahka loči od rok, nekatere gospodinje pa si pomagajo tudi z električnimi mešalniki. Testo pustijo vzhajati dobro uro, nato ga preložijo v leseno posodo (krnica, krušna skleda), v kateri ga z rahlim metanjem oblikujejo. Testo ponovno vzhaja v pomokani okrogli slamnati posodi (krušnjak, slamica). Vzhajan hleb obrnejo na lopar in ga z nožem zarežejo ter naložijo v peč, kjer ga pečejo približno eno uro.
Po približno dvajsetih minutah preverijo, kako se peče. Ko je kruh pečen, ga vzamejo iz peči, z metlico očistijo odvečno moko, ga obrišejo z vlažno krpo in obrnjenega s spodnjo stranjo navzgor ohladijo v slamnati posodi, v kateri je vzhajal. Rženi kruh ima praviloma obliko hleba in lahko tehta tudi od tri do štiri kilograme.
Koroški rženi kruh je pomemben del lokalne gostinske ponudbe s tradicionalno hrano.
Jožica Jeromel je članica Društva kmetic Mislinjske doline, ki so ponosne na značilni koroški rženi kruh, pripravljen po stari recepturi z domačim kislim testom, in sodi med najpomembnejša živila koroške košte. Njegova vloga v vsakdanji in praznični prehrani presega okvire običajnega ravnanja s hrano. Pri pripravi testa, postopkih peke kruha in pri uživanju, so še ohranjena številna dejanja blagoslavljanja hrane, ki dajejo kruhu posebno mesto. Ima tudi pomembno vlogo v letnem prazničnem ciklu, kjer je vrhunec doživel kot zakramental, položen na božično mizo. Hleb rženega kruha je veljal za plačilno sredstvo, kos rženega kruha krajc pa je darilo prvemu, ki ga sreča sprevod z novorojencem, ko ga nesejo h krstu. Kislo testo, ki se hrani od peke do peke, se prenaša iz roda v rod, prav tako znanje priprave in peke kruha.
Ministrstvo za kulturo je 27. 3. 2023 na predlog nacionalnega Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine vpisalo Pripravo koroškega rženega kruha v Register nesnovne kulturne dediščine. Za vpis so odločilne nosilke nesnovne kulturne dediščine (članice društev kmetic na Koroškem), saj so zagotovilo, da bodo znanja in veščine preživele in se prilagajale izzivom sodobnega časa.
Priprave na peko se začnejo na predvečer, ko si gospodinje pripravijo celotno količino moke, da se ogreje na sobno temperaturo. Posušenemu kislemu testu (kvas) dodajo moko in vodo, sestavine stepejo in pustijo, da se kislo testo čez noč aktivira.
Peko nadaljujejo praviloma naslednje dopoldne. V rženo moko zamešajo kvasni pripravek (razmes) in sol ter zamesijo testo z mlačno vodo. S postopnim dolivanjem dosežejo pravilno čvrstost testa. Ročno mesijo tako dolgo, da je testo gladko in se zlahka loči od rok, nekatere gospodinje pa si pomagajo tudi z električnimi mešalniki. Testo pustijo vzhajati dobro uro, nato ga preložijo v leseno posodo (krnica, krušna skleda), v kateri ga z rahlim metanjem oblikujejo. Testo ponovno vzhaja v pomokani okrogli slamnati posodi (krušnjak, slamica). Vzhajan hleb obrnejo na lopar in ga z nožem zarežejo ter naložijo v peč, kjer ga pečejo približno eno uro.
Po približno dvajsetih minutah preverijo, kako se peče. Ko je kruh pečen, ga vzamejo iz peči, z metlico očistijo odvečno moko, ga obrišejo z vlažno krpo in obrnjenega s spodnjo stranjo navzgor ohladijo v slamnati posodi, v kateri je vzhajal. Rženi kruh ima praviloma obliko hleba in lahko tehta tudi od tri do štiri kilograme.
Koroški rženi kruh je pomemben del lokalne gostinske ponudbe s tradicionalno hrano.
Naša domovina je v izročilu bogata in raznolika. Odkrivamo ga v kratkih, nekaj minutnih rubrikah "Zakladi naše dediščine". V strnjenih pogovorih predstavljamo mojstre domačih in umetnostnih obrti, govorimo s strokovnjaki posameznih etnoloških področjih. Včasih gostimo tudi pevce ali skupine, ki ohranjajo ljudsko pesem. Pogosto se udeležujemo dogodkov z etnološko vsebino, na katerih v prepletanju znanja in veščin iz preteklosti, odkrivamo sodobnejše prikaze slovenske dediščine.
Ameriški podatki o duševnem zdravju najstnikov kažejo, da je vsaka tretja najstnica v zadnjem letu resno premišljevala o samomoru, stopnja depresije pa se je v zadnjem desetletju podvojila pri vseh najstnikih. Strokovnjaki izpostavljajo naslednje rešitve: zdrava prehrana, gibanje v naravi in medsebojni odnosi. S pomočjo spletne strani Aleteia.si smo že lani pripravili dva prispevka s to tematiko in smo ju ob tednu katoliškega šolstva ponovili.
Prvi gost v Misijonskem jutru, ki je v tem tednu potekal namesto Svetovalnice, je bil prefekt ljubljanskih bogoslovcev, dr. Matjaž Célarc. Govorili smo o moči Božje besede.
Razmere v javni Radio Televiziji Slovenija so bile v osredju tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj«. Naš gost je bil urednik ukinjene oddaje Panorama in kmalu tudi ukinjenega Informativnega programa Drugega programa TV Slovenija Rajko Gerič. Ali drži, da je RTV prevzela trda levica, na kakšen način novo vodstvo izvaja mobing in tudi ali ima javni zavod z 2100 zaposlenimi še rezerve, so zgolj nekatera vprašanja, ki smo jih zastavili gostu. Vabljeni k poslušanju.
V Galeriji Družina v Ljubljani prav v teh trenutkih poteka zaprtje razstave Vincenca Gotthardta Na robu barve, avtor bere iz svojega romana Na drugem koncu sveta, za glasbeno spremljavo skrbi Ljubljanski trio. Še do 6. aprila bo v Ljubljani na ogled razstava slikarja in fotografa z avstrijske Koroške Karla Vouka Skrito in razkrito, in sicer v Galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov in v Video galeriji KLET. V prvem delu so predstavljene antropomorfne maske, ki jih ustvarja iz kartonske embalaže, v drugem kratki film Narava_Narava. Nocoj pa bodo v okviru tradicionalnih ponedeljkovih večerov Društva slovenskih izobražencev v Trstu v Peterlinovi dvorani predvajali dokumentarni film Dušana Moravca o Dušanu Jelinčiču Tržaške prikazni. Po filmu se bo s tržaškim pisateljem in alpinistom pogovarjal scenarist Robi Šabec.
V oddaji Pogovor o smo spregovorili o katoliškem šolstvu. Z gosti smo se dotaknili njegovega pomena za družbo in Cerkev, razlik v primerjavi z javnim šolstvom in izzivov s katerimi so soočeni zasebni izobraževalni zavodi. Gostje so bili: direktor Zavoda sv. Stanislava Anton Česen, direktor Zavoda sv. Frančiška Saleškega Peter Polc, ravnatelj Škofijske gimnazije Vipava Vladimir Anžel in ravnatelj Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška Samo Repolusk.
Brat Štefan Kožuh je drugi misijonski nagovor pripravil v Porcijunkuli, ki stoji v cerkvi sv. Marije Angelske pri Assisiju. Razmišljal je o moči Božje besede. Ko Jezus zagotovi, da bo z nami do konca časa, ostaja z nami na različne načine, vključno z besedo in zakramenti, je dejal. Ob sklepu misijonskega nagovora je nakazal, na kakšen način naj se lotimo branja Svetega pisma.