Is podcast
Ob 13ih smo vas povabili na praznični pohod Po Slomškovi romarski poti, odpravite se lahko tudi po Svarunovi poti ali pa na Etnobotanični sprehod po Loški dolini.
Ob 13ih smo vas povabili na praznični pohod Po Slomškovi romarski poti, odpravite se lahko tudi po Svarunovi poti ali pa na Etnobotanični sprehod po Loški dolini.
Ob 13ih smo vas povabili na praznični pohod Po Slomškovi romarski poti, odpravite se lahko tudi po Svarunovi poti ali pa na Etnobotanični sprehod po Loški dolini.
Povabili smo na Pohod po Slomškovi romarski poti od Gore Oljke do Sv. Križa nad Belimi Vodami. V drugem delu pa je bil še zadnjič z nami ultrakolesar Stanko Verstovšek, ki je delil nekaj spodbud za redno gibanje.
Povabili smo na Pohod po Slomškovi romarski poti od Gore Oljke do Sv. Križa nad Belimi Vodami. V drugem delu pa je bil še zadnjič z nami ultrakolesar Stanko Verstovšek, ki je delil nekaj spodbud za redno gibanje.
Tokrat smo povabili na dogodke, ki jih prinaša mednarodna Noč gegrafije in izpostavili večerni kolesarski izlet po Ljubljani. V drugem delu pa je ultrakolesar Stanko Verstovšek spregovoril o poteku svojega delovnega dneva in o prehrani, ki jo mora športnik takšnega kova uživati.
Tokrat smo povabili na dogodke, ki jih prinaša mednarodna Noč gegrafije in izpostavili večerni kolesarski izlet po Ljubljani. V drugem delu pa je ultrakolesar Stanko Verstovšek spregovoril o poteku svojega delovnega dneva in o prehrani, ki jo mora športnik takšnega kova uživati.
Predstavili smo pohod, ki ga na velikonočni ponedeljek pripravlja Alenka Veber. Ob 130 letnici rojstva notranjskega izseljenskega pisatelja Franka Trohe Rihtarjevega se lahko odpravite na raziskovanje Babnega polja.
Predstavili smo pohod, ki ga na velikonočni ponedeljek pripravlja Alenka Veber. Ob 130 letnici rojstva notranjskega izseljenskega pisatelja Franka Trohe Rihtarjevega se lahko odpravite na raziskovanje Babnega polja.
V prvem delu smo povabili na romanje po Rožnovenski poti, na kratko pogledali tudi proti Velikonočnemu pohod v Babnem polju. V drugem delu pa je ultrakolesar Stanko Verstovšek z nami delil misel, zakaj je v Sloveniji toliko ljudi, ki se ukvarjajo z ekstremnim športom.
V prvem delu smo povabili na romanje po Rožnovenski poti, na kratko pogledali tudi proti Velikonočnemu pohod v Babnem polju. V drugem delu pa je ultrakolesar Stanko Verstovšek z nami delil misel, zakaj je v Sloveniji toliko ljudi, ki se ukvarjajo z ekstremnim športom.
V spodbudi za gibanje ob koncu tedna smo se lotili vprašanja, kako doseči 10.000 korakov na dan? V drugem delu rubrike pa je svoje tekmovalne kolesarske načrte za letošnje leto razgrnil ultrakolesar Stanko Verstovšek.
V spodbudi za gibanje ob koncu tedna smo se lotili vprašanja, kako doseči 10.000 korakov na dan? V drugem delu rubrike pa je svoje tekmovalne kolesarske načrte za letošnje leto razgrnil ultrakolesar Stanko Verstovšek.
Spomnili smo na jubilejni Jurčičev pohod in slišali, koliko km lahko človek prevozi v 24-ih urah. Z nami je bil ultrakolesar Stanko Verstovšek.
Spomnili smo na jubilejni Jurčičev pohod in slišali, koliko km lahko človek prevozi v 24-ih urah. Z nami je bil ultrakolesar Stanko Verstovšek.
Napovedali smo jubilejni, že 30. Pohod po Jurčičevi poti, v drugem delu pa izvedeli, kako je začel prve uspehe na kolesu nizati Stanko Verstovšek. Pripeljali so ga celo do Guinnessovega rekorda v vožnji na 24 ur.
Napovedali smo jubilejni, že 30. Pohod po Jurčičevi poti, v drugem delu pa izvedeli, kako je začel prve uspehe na kolesu nizati Stanko Verstovšek. Pripeljali so ga celo do Guinnessovega rekorda v vožnji na 24 ur.
Predstavili smo zimski Na noge! - dobrodelni pohod na sv. Urbana. Z nami pa je bil v novem pogovornem ciklu tudi ultra kolesar Stanko Verstovšek. V uvodnem delu je povedal, kako je iz ribiča s sto kilogrami teže postal kolesar z Guinnessovim rekordom.
Predstavili smo zimski Na noge! - dobrodelni pohod na sv. Urbana. Z nami pa je bil v novem pogovornem ciklu tudi ultra kolesar Stanko Verstovšek. V uvodnem delu je povedal, kako je iz ribiča s sto kilogrami teže postal kolesar z Guinnessovim rekordom.
Petkovo zgodnje popoldne je kot nalašč za kakšno dobro idejo za gibanje, praviloma na svežem zraku. In v (dobri) družbi. V rubriki "za zdrav v zdravem telesu" preletimo rekreativno ponudbo konca tedna, v kateri dajemo prednost pohodom z vsebino. Peš romanja, planinski vzponi ali družinski pohodi.
V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili ustavnega sodnika prof. Dr. Dr. Klemena Jakliča (Oxford ZK, Harvard ZDA). Z njim smo se pogovarjali o možnosti tujih vplivov na evropske volitve, o stanju demokracije in o njegovem odklonilnem ločenem mnenju na temo tožbe Mojce Šetinc Pašek in Eugenije Carl proti Janezu Janši. Jaklič glede slednjega pravi, da je ustavno sodišče nekonsistentno. Spregovoril pa je tudi o odločitvi sodnikov v zvezi z razveljavitvijo dela zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), ki ureja volitve v KGZS.
Čas, v katerem živimo terja od nas mnoge odločitve. Odpirajo se teme, ki nas izzivajo k odgovoru. A tudi če odgovora ne damo, smo sprejeli odločitev, za katero bomo kot skupnost, nosili posledice. Saj ne da teme ne bile aktualne že prej, le bolj intenzivno so prisotne v našem okolju. Težnje človeka, da bi mehanicistično urejal svoje življenje so zlasti v zadnjih desetletjih vse bolj prisotne. Vedno znova se potrjuje, da manj kot človek lahko obvlada, bolj si obvladovanja želi. Pod krinko svobode se načenjata tako svetovni mir, kot življenje posameznika.
Ustavno sodišče je zaradi kršitve načela enakosti pred zakonom, razveljavilo del zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Lani 12. maja, prav na obletnico ustanovitve te največje kmečke stanovske organizacije, ga je v parlamentarni postopek vložila poslanska skupina Svoboda, s prvopodpisano takrat še poslanko Matejo Čalušić. V nedeljski kemtijski oddaji smo pogledali v ozadje dogajanja in strnili odzive nanj.
V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
V okviru kulturnih dogodkov na Sveti Gori, ki so jih poimenovali SVETOGORSKE SOBOTNICE, bo v nedeljo 21. aprila ob 16:45 (po maši) koncert mešanega pevskega zbora AMORVINCIT iz Nove Gorice z gosti. Koncert nam je predstavil predsednik zbora Bojan Vuga.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Pred skoraj šestdesetimi leti se je - takrat na Veliko noč, začela zgodba najprej Farnega ognjišča, danes revije Ognjišče, ki je svoj čas izhajala v zelo visoki nakladi. Iz revije se je razvila založniška dejavnost in iz te tudi radijski medij. Po ideji in navdihu te uspešne zgodbe smo vprašali mag. Boža Rustjo, danes urednika revija.
Pogovarjali smo se o kroničnem nevrološkem obolenju, ki je v svetu tudi najhitreje rastoče po številu obolelih. V Sloveniji se zaradi Parkinsonove bolezni zdravi skoraj 11.000 ljudi. Kako sprejeti to bolezen in potem čimbolj kakovostno živeti z njo? Kako je z rehabilitacijo in povezovanjem bolnikov med seboj? Na ta vprašanja je odgovarjal član Društva Trepetlika Jože Šprohar.