Is podcast
Vabili smo vas na Pot okoli sveta, na Koronski tekaški pokal, na kratko pa smo predstavili tudi nova doživetja za invalide in osebe s posebnimi potrebami v slovenskih gorah.
Vabili smo vas na Pot okoli sveta, na Koronski tekaški pokal, na kratko pa smo predstavili tudi nova doživetja za invalide in osebe s posebnimi potrebami v slovenskih gorah.
Vabili smo vas na Pot okoli sveta, na Koronski tekaški pokal, na kratko pa smo predstavili tudi nova doživetja za invalide in osebe s posebnimi potrebami v slovenskih gorah.
O Pohodu po Slomškovi romarski poti, ki se bo odvil prihodnjo soboto je spregovoril vodja pohoda župnik Alojz Kačičnik. Opisal je aktualno etapo od Gore Oljke do sv. Križa nad Belimi Vodami in spregovoril tudi o načrtih za oživitev celotne Slomškove romarske poti.
O Pohodu po Slomškovi romarski poti, ki se bo odvil prihodnjo soboto je spregovoril vodja pohoda župnik Alojz Kačičnik. Opisal je aktualno etapo od Gore Oljke do sv. Križa nad Belimi Vodami in spregovoril tudi o načrtih za oživitev celotne Slomškove romarske poti.
Povabili smo na Pohod po Slomškovi romarski poti od Gore Oljke do Sv. Križa nad Belimi Vodami. V drugem delu pa je bil še zadnjič z nami ultrakolesar Stanko Verstovšek, ki je delil nekaj spodbud za redno gibanje.
Povabili smo na Pohod po Slomškovi romarski poti od Gore Oljke do Sv. Križa nad Belimi Vodami. V drugem delu pa je bil še zadnjič z nami ultrakolesar Stanko Verstovšek, ki je delil nekaj spodbud za redno gibanje.
Tokrat smo povabili na dogodke, ki jih prinaša mednarodna Noč gegrafije in izpostavili večerni kolesarski izlet po Ljubljani. V drugem delu pa je ultrakolesar Stanko Verstovšek spregovoril o poteku svojega delovnega dneva in o prehrani, ki jo mora športnik takšnega kova uživati.
Tokrat smo povabili na dogodke, ki jih prinaša mednarodna Noč gegrafije in izpostavili večerni kolesarski izlet po Ljubljani. V drugem delu pa je ultrakolesar Stanko Verstovšek spregovoril o poteku svojega delovnega dneva in o prehrani, ki jo mora športnik takšnega kova uživati.
Predstavili smo pohod, ki ga na velikonočni ponedeljek pripravlja Alenka Veber. Ob 130 letnici rojstva notranjskega izseljenskega pisatelja Franka Trohe Rihtarjevega se lahko odpravite na raziskovanje Babnega polja.
Predstavili smo pohod, ki ga na velikonočni ponedeljek pripravlja Alenka Veber. Ob 130 letnici rojstva notranjskega izseljenskega pisatelja Franka Trohe Rihtarjevega se lahko odpravite na raziskovanje Babnega polja.
V prvem delu smo povabili na romanje po Rožnovenski poti, na kratko pogledali tudi proti Velikonočnemu pohod v Babnem polju. V drugem delu pa je ultrakolesar Stanko Verstovšek z nami delil misel, zakaj je v Sloveniji toliko ljudi, ki se ukvarjajo z ekstremnim športom.
V prvem delu smo povabili na romanje po Rožnovenski poti, na kratko pogledali tudi proti Velikonočnemu pohod v Babnem polju. V drugem delu pa je ultrakolesar Stanko Verstovšek z nami delil misel, zakaj je v Sloveniji toliko ljudi, ki se ukvarjajo z ekstremnim športom.
V spodbudi za gibanje ob koncu tedna smo se lotili vprašanja, kako doseči 10.000 korakov na dan? V drugem delu rubrike pa je svoje tekmovalne kolesarske načrte za letošnje leto razgrnil ultrakolesar Stanko Verstovšek.
V spodbudi za gibanje ob koncu tedna smo se lotili vprašanja, kako doseči 10.000 korakov na dan? V drugem delu rubrike pa je svoje tekmovalne kolesarske načrte za letošnje leto razgrnil ultrakolesar Stanko Verstovšek.
Spomnili smo na jubilejni Jurčičev pohod in slišali, koliko km lahko človek prevozi v 24-ih urah. Z nami je bil ultrakolesar Stanko Verstovšek.
Spomnili smo na jubilejni Jurčičev pohod in slišali, koliko km lahko človek prevozi v 24-ih urah. Z nami je bil ultrakolesar Stanko Verstovšek.
Napovedali smo jubilejni, že 30. Pohod po Jurčičevi poti, v drugem delu pa izvedeli, kako je začel prve uspehe na kolesu nizati Stanko Verstovšek. Pripeljali so ga celo do Guinnessovega rekorda v vožnji na 24 ur.
Petkovo zgodnje popoldne je kot nalašč za kakšno dobro idejo za gibanje, praviloma na svežem zraku. In v (dobri) družbi. V rubriki "za zdrav v zdravem telesu" preletimo rekreativno ponudbo konca tedna, v kateri dajemo prednost pohodom z vsebino. Peš romanja, planinski vzponi ali družinski pohodi.
3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin je naslov razstave, ki so jo v Platonovi dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani odprli 10. aprila. Odprtja razstave, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman se je udeležila množica obiskovalcev. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili Dežmanovemu nagovoru, besedam arheologov, ki sta sodelovala pri odkopu in popisu najdenih predmetov, ter slikarki Marjetki Dolinar, ki je ob tem naslikala slikarski triptih.
Državna sekretarka na Uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar se je v soboto udeležila odprtja in blagoslova prenovljenega večnamenskega igrišča v Štmavru, ki ga je pripravilo Kulturno društvo Sabotin. Igrišče je nastalo ob finančni podpori Urada in s prostovoljnim delom domačinov. Dogodek so s prisrčnim petjem popestrili najmlajši iz Otroškega pevskega zbora Štmaver. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon pa je danes na uradu sprejel mlado nadobudno alpsko smučarko, zamejsko Slovenko Caterino Sinigoi iz Nabrežine pri Trstu. Vse do lanskega poletja je trenirala pod okriljem Smučarskega kluba Devin, v sezoni, ki se počasi zaključuje, pa je začela tekmovati pod slovensko zastavo. Vpisana je v Smučarski klub Gorica iz Nove Gorice. V zadnjih mesecih je nanizala že kar nekaj uspehov, med drugim je zasedla odlično tretje mesto na tekmi za slovensko prvenstvo v slalomu. Ob tej priložnosti je Caterina uradu podarila tudi svoj dres.
Evropsko sodišče za človekove pravice je 9. aprila izreklo prelomno sodbo, v kateri je Švico obtožilo pomanjkljivega ukrepanja proti podnebnim spremembam. Kaj to dejansko pomeni tudi za kmetijstvo je povedal prof. dr. Jernej Letnar Černič. V oddaji pa smo se ustavili tudi ob prehodu hladne fronte in s tem povezanim nastankom pozebe v nekaterih krajih.
Kako človek pravzaprav deluje, zakaj nekoga razburi nekaj, kar drugega pusti popolnoma hladnega. Zakaj se nekdo vede tako, nekdo drug pa drugače? Zakaj smo včasih brez razloga slabe volje? To so osnovna psihološka vprašanja. Vprašanja o tem, kako zaznavamo sebe in druge. Za kaj si prizadevamo in česa se bojimo? Kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni? Si zaupamo, ali ne? Kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje? Vse to je psihologija oziroma filozofija, če o teh vprašanjih razmišljamo na splošno. O vsem tem piše psihologinja in terapevtka, Stefanie Stahl, v knjigi z naslovom Kdo smo, ki je izšla pri založbi Učila.
Gost Svetovalnice je bil internist primarij Bojan Vujkovac, vodja Centra za diagnostiko in zdravljenje Fabryjeve bolezni v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Med drugim smo se dotaknili vprašanj, kot so: Zakaj v zadnjem času pogosteje govorimo o redkih boleznih? Kako je poskrbljeno za bolnike s Fabryjevo boleznijo pri nas in kakšne so možnosti zdravljenja?
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče