Is podcast
Več kot 50.000 mož z vsega sveta je s svojimi brati prepotovalo pot skozi Exodus. Samski, poročeni, duhovniki, škofi, kristjani in ne kristjani. Mnogi povedo da jim je Exodus 90 dal stopnjo svobode, ki je prej niso imeli.
Mi smo v studio povabili 4 može iz vrhniške župnije, ki so letos sprejeli izziv in se podali na to pot.
Več kot 50.000 mož z vsega sveta je s svojimi brati prepotovalo pot skozi Exodus. Samski, poročeni, duhovniki, škofi, kristjani in ne kristjani. Mnogi povedo da jim je Exodus 90 dal stopnjo svobode, ki je prej niso imeli.
Mi smo v studio povabili 4 može iz vrhniške župnije, ki so letos sprejeli izziv in se podali na to pot.
Več kot 50.000 mož z vsega sveta je s svojimi brati prepotovalo pot skozi Exodus. Samski, poročeni, duhovniki, škofi, kristjani in ne kristjani. Mnogi povedo da jim je Exodus 90 dal stopnjo svobode, ki je prej niso imeli.
Mi smo v studio povabili 4 može iz vrhniške župnije, ki so letos sprejeli izziv in se podali na to pot.
Medicinska sestra Petra Strelec je pet let ostajala ujeta v partnerski zvezi z narcisom. Pristala je na dnu, v peklu tega odnosa, preden je odšla in začela novo življenje. Nedavno je o svoji izkušnji izdala knjigo V postelji s sovražnikom ? V oddaji sta skupaj z logoterapevtom Martinom Liscem govorila o psihičnem, verbalnem in fizičnem nasilju ter o moči in naučeni nemoči žrtve nasilja.
Medicinska sestra Petra Strelec je pet let ostajala ujeta v partnerski zvezi z narcisom. Pristala je na dnu, v peklu tega odnosa, preden je odšla in začela novo življenje. Nedavno je o svoji izkušnji izdala knjigo V postelji s sovražnikom ? V oddaji sta skupaj z logoterapevtom Martinom Liscem govorila o psihičnem, verbalnem in fizičnem nasilju ter o moči in naučeni nemoči žrtve nasilja.
Mlad fant, fokolarin Carlos Palma iz Urugvaja, se je znašel v Jeruzalemu sredi napetosti zaradi vstaje. Bil je tudi tarča napada s kamenjem in ekplozije bombe v smetnjaku. Ves čas pa ga je preganjala misel: Kaj lahko jaz storim za mir? Verjel je, da je le ljubezen tista, ki premaga zlo. Živel je tudi v Iraku in nazadnje v Egiptu, kjer je dobil poseben navdih, v katerega je kmalu pritegnil še mnoge druge po vsem svetu. Če vas zanima, kako je začel graditi kulturo miru, vabljeni k poslušanju oddaje.
Mlad fant, fokolarin Carlos Palma iz Urugvaja, se je znašel v Jeruzalemu sredi napetosti zaradi vstaje. Bil je tudi tarča napada s kamenjem in ekplozije bombe v smetnjaku. Ves čas pa ga je preganjala misel: Kaj lahko jaz storim za mir? Verjel je, da je le ljubezen tista, ki premaga zlo. Živel je tudi v Iraku in nazadnje v Egiptu, kjer je dobil poseben navdih, v katerega je kmalu pritegnil še mnoge druge po vsem svetu. Če vas zanima, kako je začel graditi kulturo miru, vabljeni k poslušanju oddaje.
Veliko težje je zdraviti odvisnike od marihuane, kot od trdih drog, pravi dr. Uroš Perko, ki se je z zdravljenimi zasvojenci srečeval v Skupnosti Srečanje. V oddaji Srečanja nam je povedal, da ima današnja marihuana veliko večje odstotke THC-ja, torej snovi, ki zadane, kar povzroča zelo hude posledice. Med njimi omenja razne psihoze, predvsem shizofrenijo, pa tudi bipolarno motnjo, nasilna dejanja in panične napade. Na osnovi primerov in raziskav nam je povedal, kaj vse se dogaja in zakaj je marihuana tako zelo nevarna. Z nami pa je bil tudi koordinator skupnosti Srečanje Brane Miličević, ki je tudi sam preživel pekel zasvojenosti.
Veliko težje je zdraviti odvisnike od marihuane, kot od trdih drog, pravi dr. Uroš Perko, ki se je z zdravljenimi zasvojenci srečeval v Skupnosti Srečanje. V oddaji Srečanja nam je povedal, da ima današnja marihuana veliko večje odstotke THC-ja, torej snovi, ki zadane, kar povzroča zelo hude posledice. Med njimi omenja razne psihoze, predvsem shizofrenijo, pa tudi bipolarno motnjo, nasilna dejanja in panične napade. Na osnovi primerov in raziskav nam je povedal, kaj vse se dogaja in zakaj je marihuana tako zelo nevarna. Z nami pa je bil tudi koordinator skupnosti Srečanje Brane Miličević, ki je tudi sam preživel pekel zasvojenosti.
Življenje nikoli in v nobeni obliki nima ravnih linij, je nekoč dejal br. Ignacio Larranaga. Ni ravna pot, a to ni ovira za Boga, da bi ne prišel do človeka. In o tem je pričeval Matija Mohar, ki je več let preživel v skupnosti Cenacolo. Tam je spoznal moč resnice, rožnega venca in adoracije. Svoj pogled sta dodala tudi njegova starša. Prisluhnite srčnemu pogovoru.
Življenje nikoli in v nobeni obliki nima ravnih linij, je nekoč dejal br. Ignacio Larranaga. Ni ravna pot, a to ni ovira za Boga, da bi ne prišel do človeka. In o tem je pričeval Matija Mohar, ki je več let preživel v skupnosti Cenacolo. Tam je spoznal moč resnice, rožnega venca in adoracije. Svoj pogled sta dodala tudi njegova starša. Prisluhnite srčnemu pogovoru.
Pred božičem sta bila v oddaji Srečanja z nami s. Barbara Poredoš in mati šestih otrok Katarina Lajevec. Razmišljali smo o pričakovanju, sprejemanju življenja ter odločitev v Duhu hvaležnosti, vere in zaupanja. Zanimalo nas je, komu resnično zaupata in kaj jima pomeni materinstvo: duhovno in telesno.
Pred božičem sta bila v oddaji Srečanja z nami s. Barbara Poredoš in mati šestih otrok Katarina Lajevec. Razmišljali smo o pričakovanju, sprejemanju življenja ter odločitev v Duhu hvaležnosti, vere in zaupanja. Zanimalo nas je, komu resnično zaupata in kaj jima pomeni materinstvo: duhovno in telesno.
Letošnji Teden za življenje je nosil naslov »Povzdignimo dar življenja«. Vrednost tega daru je tako velika, da je ni mogoče natančno opisati z besedami ali ovrednotiti s številkami. Če smo lani odprli zahtevno temo evtanazije s pravnega, moralnega in zdravniškega vidika, smo letos gostili osebe, ki na svoji življenjski poti odkrivajo nešteto razlogov za življenje. Duhovnik Miro Šlibar, invalidka Darinka Slanovec, oče Željko Spajić in Marijina sestra Edith Metelko so bili gostje okrogle mize.
Letošnji Teden za življenje je nosil naslov »Povzdignimo dar življenja«. Vrednost tega daru je tako velika, da je ni mogoče natančno opisati z besedami ali ovrednotiti s številkami. Če smo lani odprli zahtevno temo evtanazije s pravnega, moralnega in zdravniškega vidika, smo letos gostili osebe, ki na svoji življenjski poti odkrivajo nešteto razlogov za življenje. Duhovnik Miro Šlibar, invalidka Darinka Slanovec, oče Željko Spajić in Marijina sestra Edith Metelko so bili gostje okrogle mize.
Zgodb, v katerih najstniki opisujejo svojo stisko glede sprejemanja svojega spola, je danes vse več. Pri tem pa so njihove zgodbe presenetljivo podobne: nizka samopodoba, osamljenost, nesprejemanje svojega razvijajočega se telesa, občutek, da nikamor ne pripadajo. Družbena omrežja pa jih prepričajo, da za vsemi temi občutki stoji ena rešitev: prehod v drugi spol. O zgodbah otrok, ki svojo odločitev obžalujejo in nevarnostih ideologije Spola smo se pogovarjali s strokovnjakinjo s tega področja Mojco Belcl Magdič.
Zgodb, v katerih najstniki opisujejo svojo stisko glede sprejemanja svojega spola, je danes vse več. Pri tem pa so njihove zgodbe presenetljivo podobne: nizka samopodoba, osamljenost, nesprejemanje svojega razvijajočega se telesa, občutek, da nikamor ne pripadajo. Družbena omrežja pa jih prepričajo, da za vsemi temi občutki stoji ena rešitev: prehod v drugi spol. O zgodbah otrok, ki svojo odločitev obžalujejo in nevarnostih ideologije Spola smo se pogovarjali s strokovnjakinjo s tega področja Mojco Belcl Magdič.
Obravnavamo najintimnejša vprašanja lepote človekovega življenja, pa tudi stisk, s katerimi se ljudje srečujemo v sodobnem svetu. Iščemo poti iz zamotanih klobčičev zlorab, splava in raznih zasvojenosti.
Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?
Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
Ustavno sodišče je zaradi kršitve načela enakosti pred zakonom, razveljavilo del zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Lani 12. maja, prav na obletnico ustanovitve te največje kmečke stanovske organizacije, ga je v parlamentarni postopek vložila poslanska skupina Svoboda, s prvopodpisano takrat še poslanko Matejo Čalušić. V nedeljski kemtijski oddaji smo pogledali v ozadje dogajanja in strnili odzive nanj.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Tokrat sta bila gosta v oddaji Za življenje zakonca Perko, ki sta spregovorila o vrednotah v zakonu, vabljeni k poslušanju.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče