Is podcast
Priznam, da sem bil v zadregi. Kako naj te imenujem?
Dragi moj …?
Ljubi …
Priznam, da sem bil v zadregi. Kako naj te imenujem?
Dragi moj …?
Ljubi …
Priznam, da sem bil v zadregi. Kako naj te imenujem?
Dragi moj …?
Ljubi …
»Razkol« je huda beseda. Težka. Zato je ne uporabljamo kar tako za …
»Razkol« je huda beseda. Težka. Zato je ne uporabljamo kar tako za …
Najprej je treba povedati, da si bil škof. To pa zato, ker sem v zadregi, ko nisem vedel o čem naj se pravzaprav …
Najprej je treba povedati, da si bil škof. To pa zato, ker sem v zadregi, ko nisem vedel o čem naj se pravzaprav …
Kot otrok sem nadvse rad prebiral tako imenovane »indijanarice«, zgodbe z ameriškega divjega …
Kot otrok sem nadvse rad prebiral tako imenovane »indijanarice«, zgodbe z ameriškega divjega …
Več tisoč glave množice se iz leta v leto zgrinjajo v Lurd, jaz pa sem bil tam enkrat …
Več tisoč glave množice se iz leta v leto zgrinjajo v Lurd, jaz pa sem bil tam enkrat …
Čeprav krščen za Petra , si bolj Pavel! Ko so te - razvajenega pamža iz plemiške …
Čeprav krščen za Petra , si bolj Pavel! Ko so te - razvajenega pamža iz plemiške …
Nisem rad bolan. Saj kdo pa je. A priznati moram, da tudi nisem potrpežljiv …
Nisem rad bolan. Saj kdo pa je. A priznati moram, da tudi nisem potrpežljiv …
Če si z nekom blizu, sta na ti in če sta na ti, si imata tudi kaj povedati in če je tisti drugi svetnik, ti lahko pove veliko. Gregor Čušin izziva svetnike preteklosti s sodobnim časom in je z njimi ves čas na ti.
Pogovarjali smo se o kroničnem nevrološkem obolenju, ki je v svetu tudi najhitreje rastoče po številu obolelih. V Sloveniji se zaradi Parkinsonove bolezni zdravi skoraj 11.000 ljudi. Kako sprejeti to bolezen in potem čimbolj kakovostno živeti z njo? Kako je z rehabilitacijo in povezovanjem bolnikov med seboj? Na ta vprašanja je odgovarjal član Društva Trepetlika Jože Šprohar.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
Čas, v katerem živimo terja od nas mnoge odločitve. Odpirajo se teme, ki nas izzivajo k odgovoru. A tudi če odgovora ne damo, smo sprejeli odločitev, za katero bomo kot skupnost, nosili posledice. Saj ne da teme ne bile aktualne že prej, le bolj intenzivno so prisotne v našem okolju. Težnje človeka, da bi mehanicistično urejal svoje življenje so zlasti v zadnjih desetletjih vse bolj prisotne. Vedno znova se potrjuje, da manj kot človek lahko obvlada, bolj si obvladovanja želi. Pod krinko svobode se načenjata tako svetovni mir, kot življenje posameznika.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče