Is podcast
Tokrat je bil na sporedu 26. del radijskega romana Dragulj v pesku Tesse Afshar, ki je izšla pri založbi Družina. Rahaba in njena družina končno dobijo šotor in zaživijo v taboru med Hebrejci.
Tokrat je bil na sporedu 26. del radijskega romana Dragulj v pesku Tesse Afshar, ki je izšla pri založbi Družina. Rahaba in njena družina končno dobijo šotor in zaživijo v taboru med Hebrejci.
25. del radijskega romana Dragulj v pesku Tesse Afshar, ki je izšla pri založbi Družina, prinaša odlomek, ko Jahve Jozuetu razkrije prave krivce, ki so ukradli vojni plen. Rahaba in njena družina so bili zato oprani krivde.
25. del radijskega romana Dragulj v pesku Tesse Afshar, ki je izšla pri založbi Družina, prinaša odlomek, ko Jahve Jozuetu razkrije prave krivce, ki so ukradli vojni plen. Rahaba in njena družina so bili zato oprani krivde.
V 24. delu radijskega romana Dragulj v pesku, ki je izšla pri založbi Družina, ste slišali kako Rahabo in njeno družino obtožijo kraje vojnega plena, zaradi katerega so bili Hebrejci premagani pri mestu Aj.
V 24. delu radijskega romana Dragulj v pesku, ki je izšla pri založbi Družina, ste slišali kako Rahabo in njeno družino obtožijo kraje vojnega plena, zaradi katerega so bili Hebrejci premagani pri mestu Aj.
Na sporedu je bil 23. del radijskega romana Dragulj v pesku, ki je izšla pri založbi Družina. Slišali ste kako se je zapletlo Rahabino srečanje z Jozuetom, saj so bili Hebrejci premagani pri mestu Aj.
Na sporedu je bil 23. del radijskega romana Dragulj v pesku, ki je izšla pri založbi Družina. Slišali ste kako se je zapletlo Rahabino srečanje z Jozuetom, saj so bili Hebrejci premagani pri mestu Aj.
V 22. delu radijskega romana Dragulj v pesku, ki je izšla pri založbi Družina, ste slišali, kako želi Jozue srečati Rahabo, preden se ona in njena družina preselijo v izraelski tabor.
V 22. delu radijskega romana Dragulj v pesku, ki je izšla pri založbi Družina, ste slišali, kako želi Jozue srečati Rahabo, preden se ona in njena družina preselijo v izraelski tabor.
Slišali ste 21. del radijskega romana iz knjige Dragulj v pesku pisateljice Tesse Afshar, ki prinaša literarizirano zgodbo Rahabe iz Jerihe, ki jo najdemo v Jozuetovi knjigi Stare zaveze. Njena družina je zdaj pripravljena, da zaživi med Hebrejci.
Slišali ste 21. del radijskega romana iz knjige Dragulj v pesku pisateljice Tesse Afshar, ki prinaša literarizirano zgodbo Rahabe iz Jerihe, ki jo najdemo v Jozuetovi knjigi Stare zaveze. Njena družina je zdaj pripravljena, da zaživi med Hebrejci.
20. del radijskega romana iz knjige Dragulj v pesku pisateljice Tesse Afshar, prinaša odlomek, kjer se Rahaba sprašuje, ali ji Bog lahko odpusti njeno nekdanje grešno življenje.
20. del radijskega romana iz knjige Dragulj v pesku pisateljice Tesse Afshar, prinaša odlomek, kjer se Rahaba sprašuje, ali ji Bog lahko odpusti njeno nekdanje grešno življenje.
V 19. delu radijskega romana iz knjige Dragulj v pesku pisateljice Tesse Afshar, lahko slišite kako je Rahabina družina začela spoznavati zakone po katerih so se ravnali Hebrejci in nekateri so se jim zdeli nesmiselni ...
Za ljubitelje literarnih del, ki ne morejo več brati sami, so slepi oz. slabovidni ali zgolj radi prisluhnejo zborni in lepi radijski izreki, je na voljo Radijski roman. Prebriramo daljša in krajša literarna dela starejših in novejših datumov, ki imajo krščansko podlago ali sporočilo. Do zdaj ste lahko že spremljali dela: Arški župnik, Frančiškan v SS, Prerok, Povest družine Martin, Samo ljubezen ostane, Nokturno za Primorsko, Ukradli ste mi srce, Mati velikodušne ljubezni, Pastirica Urška, Brez očeta, Brez matere ... Od jeseni 2017 naprej prebiramo roman Brez otrok Briana J. Gaila.
3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin je naslov razstave, ki so jo v Platonovi dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani odprli 10. aprila. Odprtja razstave, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman se je udeležila množica obiskovalcev. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili Dežmanovemu nagovoru, besedam arheologov, ki sta sodelovala pri odkopu in popisu najdenih predmetov, ter slikarki Marjetki Dolinar, ki je ob tem naslikala slikarski triptih.
Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.
Gost Svetovalnice je bil internist primarij Bojan Vujkovac, vodja Centra za diagnostiko in zdravljenje Fabryjeve bolezni v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Med drugim smo se dotaknili vprašanj, kot so: Zakaj v zadnjem času pogosteje govorimo o redkih boleznih? Kako je poskrbljeno za bolnike s Fabryjevo boleznijo pri nas in kakšne so možnosti zdravljenja?
Večna eksistencialna vprašanja, vprašanja o smislu življenja, nas zadanejo prej ali slej, pa naj se v blišču in hrupu sodobnega potrošništva ta notranji glas še tako trudimo utišati. Dunajski psihiater Viktor Frankl in ruski literarni klasik Lev Tolstoj sta tem razmislekom posvetila vse življenje in filozof, Micah Sadigh, v svojem delu preplete njuna spoznanja in zahtevne filozofske principe skuša približati sleherniku.
S Franklovo logoterapevtsko mislijo in Tolstojevim čutom za najgloblje v človeku, nagovori vprašanja trpljenja, smrti in življenjskega smisla. Predstavili smo nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Eksistencialno potovanje, ki jo je napisal Micah Sadigh in je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.
Vsi se želimo biti srečni in to je možno. Zagotova pot je hvaležen človek, ki se zna vsaj zvečer zahvaliti za dobro in težko v preteklem dnevu. Sadovi so več zdravja, več zadovoljstva, več miru med ljudmi in več upanja. Kako se v tej kreposti vaditi, je razmišljala s. Meta Potočnik.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Ob 30-letnici ponovnega delovanja Zavoda sv. Stanislava bo v sredo, 24. aprila, ob 19. uri v Kregarjevem atriju odprtje razstave nekdanjih dijakov Škofijske klasične gimnazije. Razstavo nam je predstavila mag. Bernarda Stenovec.
Vsi se želimo biti srečni in to je možno. Zagotova pot je hvaležen človek, ki se zna vsaj zvečer zahvaliti za dobro in težko v preteklem dnevu. Sadovi so več zdravja, več zadovoljstva, več miru med ljudmi in več upanja. Kako se v tej kreposti vaditi, je razmišljala s. Meta Potočnik.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Ob godu sv. Jurija smo govorili o Jurjevem, pomladnem prazniku, ki naznani začetek setve, paše na prostem, skratka nov življenjski krog. v Sloveniji je bil folklorni lik zelenega Jurija splošno razširjen, do danes pa se je najbolj slikovito ohranil v Beli krajini. Govorili smo s Klavdijo Žalec Štrekelj iz Folklorne skupine Zeleni Jurij iz Črnomlja.