Is podcast
Drugi dan Radijskega misijona je v osrednjem nagovoru razmišljal Anton Gnidovec, župnik v Vinici, dekan Dekanije Črnomelj. Ob izhodišču Bog se razodeva tudi danes je opozoril na več Njegovih znamenj. Bog se razodeva tudi po vesti, v naravi vedno znova, razodeva se v Božji Besedi, tudi skozi družinske dogodke, v zgodovini naroda in v najvišjem Njegovem razodetju, to je v Jezusu Kristusu in v Cerkvi.
Drugi dan Radijskega misijona je v osrednjem nagovoru razmišljal Anton Gnidovec, župnik v Vinici, dekan Dekanije Črnomelj. Ob izhodišču Bog se razodeva tudi danes je opozoril na več Njegovih znamenj. Bog se razodeva tudi po vesti, v naravi vedno znova, razodeva se v Božji Besedi, tudi skozi družinske dogodke, v zgodovini naroda in v najvišjem Njegovem razodetju, to je v Jezusu Kristusu in v Cerkvi.
Drugi dan Radijskega misijona je v osrednjem nagovoru razmišljal Anton Gnidovec, župnik v Vinici, dekan Dekanije Črnomelj. Ob izhodišču Bog se razodeva tudi danes je opozoril na več Njegovih znamenj. Bog se razodeva tudi po vesti, v naravi vedno znova, razodeva se v Božji Besedi, tudi skozi družinske dogodke, v zgodovini naroda in v najvišjem Njegovem razodetju, to je v Jezusu Kristusu in v Cerkvi.
Krajši misijonski nagovor je pripravila psihologinja in terapevtka Silva Matos. Geslo dneva ima za našo gostjo poseben pomen, saj izhaja iz osebne izkušnje.
Krajši misijonski nagovor je pripravila psihologinja in terapevtka Silva Matos. Geslo dneva ima za našo gostjo poseben pomen, saj izhaja iz osebne izkušnje.
V zadnjem letošnjem misijonskem pogovornem večeru so sodelovali župnik Ervin Mozetič in zakonca Nataša in Simon Jerebic iz Lipovcev v Prekmurju, ki sta nam predstavila družinsko zgodbo nesreče 13 letne hčerke Ele. Po hudi nesreči glave, si je s pomočjo molitvene podpore opomogla in danes živi normalno življenje pubertetnice.
V zadnjem letošnjem misijonskem pogovornem večeru so sodelovali župnik Ervin Mozetič in zakonca Nataša in Simon Jerebic iz Lipovcev v Prekmurju, ki sta nam predstavila družinsko zgodbo nesreče 13 letne hčerke Ele. Po hudi nesreči glave, si je s pomočjo molitvene podpore opomogla in danes živi normalno življenje pubertetnice.
V osrednjem nagovoru zadnjega dne letošnjega radijskega misijona je bil z nami župnik koprske župnije svetega Marka in škofov vikar za pastoralo Ervin Mozetič. V nagovoru zagotavlja, da ne bomo umrli, če bomo ostali Jezusovi prijatelji.
V osrednjem nagovoru zadnjega dne letošnjega radijskega misijona je bil z nami župnik koprske župnije svetega Marka in škofov vikar za pastoralo Ervin Mozetič. V nagovoru zagotavlja, da ne bomo umrli, če bomo ostali Jezusovi prijatelji.
V krajšem misijonskem nagovoru je komendski župnik Zdravko Žagar naš pogled usmeril v vso celovitost Jezusovih besed, ki so tudi trde in ne čehljajo ušes. Iz evangelija namreč ne moremo po svoji volji izbirati zgolj tistih besed, ki so nam všeč.
V krajšem misijonskem nagovoru je komendski župnik Zdravko Žagar naš pogled usmeril v vso celovitost Jezusovih besed, ki so tudi trde in ne čehljajo ušes. Iz evangelija namreč ne moremo po svoji volji izbirati zgolj tistih besed, ki so nam všeč.
O tem, kaj pomeni »Hodi za menoj!« za današnje može in očete, smo se vprašali v Svetovalnici. Z nami je bil družinski terapevt Luka Mavrič. Kako opremiti svoje otroke za ta svet, kako zaščiti najdragocenejše, svojo družino?
O tem, kaj pomeni »Hodi za menoj!« za današnje može in očete, smo se vprašali v Svetovalnici. Z nami je bil družinski terapevt Luka Mavrič. Kako opremiti svoje otroke za ta svet, kako zaščiti najdragocenejše, svojo družino?
V osrednjem misijonskem nagovoru nas moralni teolog Gabriel Kavčič najprej povabi tja, kjer je bilo prvič slišati besede Hodi za menoj!, na obalo Galilejskega jezera. Nato pa se posveti različnim pomenom teh besed, predvsem pa naboju, ki ga prinašajo današnjemu človeku in v moči katerega se rodijo različne poklicanosti.
V osrednjem misijonskem nagovoru nas moralni teolog Gabriel Kavčič najprej povabi tja, kjer je bilo prvič slišati besede Hodi za menoj!, na obalo Galilejskega jezera. Nato pa se posveti različnim pomenom teh besed, predvsem pa naboju, ki ga prinašajo današnjemu človeku in v moči katerega se rodijo različne poklicanosti.
V misijonskem pogovornem večeru o poklicanosti, hoji za Njim in osebni svobodi so sodelovali duhovnik Gabriel Kavčič, študentka Eva Marija Candellari, ter poročena laika Hana Strajnar in Silvester Bukovec.
V misijonskem pogovornem večeru o poklicanosti, hoji za Njim in osebni svobodi so sodelovali duhovnik Gabriel Kavčič, študentka Eva Marija Candellari, ter poročena laika Hana Strajnar in Silvester Bukovec.
V Svetovalnici sta zakonca Katarina in Klemen Lajevec govorila o tem, kaj pomeni čas praznih mrež za starša šestih odraščajočih otrok in tudi o tem, kako izreči besede Gospod, ti veš, da te imam rad v času preizkušnje.
Naslov letošnjega misijona je narekovala medsebojna oddaljenost, ki je posledica ukrepov proti virusu. V 21. poglavju Janezovega evangelija beremo, da so bili Jezus in učenci skupaj kar je glavna glavna misel letošnjega radijskega misijona.
Vsi se želimo biti srečni in to je možno. Zagotova pot je hvaležen človek, ki se zna vsaj zvečer zahvaliti za dobro in težko v preteklem dnevu. Sadovi so več zdravja, več zadovoljstva, več miru med ljudmi in več upanja. Kako se v tej kreposti vaditi, je razmišljala s. Meta Potočnik.
V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.
3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin je naslov razstave, ki so jo v Platonovi dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani odprli 10. aprila. Odprtja razstave, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman se je udeležila množica obiskovalcev. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili Dežmanovemu nagovoru, besedam arheologov, ki sta sodelovala pri odkopu in popisu najdenih predmetov, ter slikarki Marjetki Dolinar, ki je ob tem naslikala slikarski triptih.
Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Dr. Žiga Zaplotnik je asistent na Katedri za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, ki dela kot raziskovalec na Evropskem centru za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF) v Bonnu, kjer se ukvarjajo z napovedjo vremena, po novem pa tudi z razvojem računalniškega modeliranja vremenskih in podnebnih vzorcev, ki bodo v prihodnje – tako vsaj upajo, poskušali odgovoriti na pogostost in intenzivnost ekstremnih vremenskih pojavov. Posledice podnebnih sprememb so že dobro vidne, vplivajo na naš vsakdan, posledično se vedno večje število ljudi zaveda obsežnosti problema. Zakaj prihaja do takšnih vremenskih odklonov in kako lahko ukrepamo s svojimi drugačnimi življenjskimi izbirami?, je bilo osrednje vprašanje pogovora.
Ob Svetovnem dnevu Zemlje, ki ga obeležujemo dvaindvajsetega aprila, smo k pogovoru za poljudnejšo razlago podnebnih sprememb povabili vse bolj prepoznavnega in priznanega meteorologa, ki pri svojem profesionalnem delu združuje med drugimi tudi znanja fizike, matematike, tudi kemije, v prepletu z meteorologijo.
Posledice podnebnih sprememb so že dobro vidne, vplivajo na naš vsakdan, in posledično se vedno večje število ljudi zaveda obsežnosti problema.
Podnebne spremembe so eden večjih problemov, s katerim se sooča človeštvo, in je natančnost podajanja informacij s strani strokovnjakov izjemno pomembna za spodbujanje zaupanja v javnosti do omenjenega problema.«
Zgodovina fizike podnebnih sprememb sega v leto 1856.
»Družba je napredovala do te mere, da omogoča deležu ljudi ukvarjanje z raziskovanjem, z znanostjo, z odkrivanjem novega in razumevanjem obstoječega. Ta privilegij uživam tudi sam, poklicno se ukvarjam s področjem vremena, podnebja, napovedovanja vremena in razvoja klime, kar mi omogoča pregled nad literaturo, članki, to vsebino tako lahko predajam naprej med javnost.«
Fizikalno napovedljiva dejstva o spremembi podnebja niso novost, vse se je praktično vedelo že dvajset, trideset let nazaj.
Vzorce mikroplastike najdemo v sloju tal širom sveta, se bo o nas govorilo kot o plastični družbi?
»Mikroplastiko najdemo tako v kopenskih kot ledeniških vzorcih, ta bo zaznamovala dobo, ki se ji reče antropocen. Lahko se bo govorilo o nas kot o plastični družbi, lahko se bo govorilo tudi o fosilni družbi, kajti odtis ogljikovega dioksida v ledenih vrtinah oziroma v kopenskem ledu - ki bo seveda obstal in prešel to naše obdobje ogrevanja, bo za vedno pričal o naših aktivnostih.!«
Od kod teorije zarot?
»Če se odmaknemo od študij klime in se posvetimo bolj študijam vedenjskih vzorcev ljudi, slednje kažejo, da je precej lažje sprejeti poenostavljene, prikupne razlage pojavov, kot pa znanstveno kompleksne razlage, ki terjajo ogromno predznanja, zelo dobro matematično in fizikalno pismenost, poznavanje osnovnih konceptov, s katerimi potem sploh lahko razumemo naprej omenjene posledice. Precej lažje je seveda verjeti poenostavljeni razlagi, kar je praktično princip vseh teorij zarot. Če se vrnemo na osnovne dokaze podnebnih sprememb, obstaja nekaj neizpodbitnih fizikalnih dokazov, zakaj se podnebne spremembe dogajajo in zakaj smo zanje trenutno krivi izključno ljudje.«
Resnica ni vedno prijetna, včasih je znanstveno dejstvo tudi neljubo.
»Naša velika prednost pred preteklimi civilizacijami, ki so (že)propadle, je v orodjih, ki nam dajejo vpogled v prihodnost, izkoristimo jo. Po drugi strani pa je seveda tudi naše znanje o klimatskih sistemih omejeno. Ne vemo vsega, zato se tudi znanstveni razvoj še dogaja. Ne vemo kakšen bo nadalni potek emisij, to je odvisno od naših družbenih pogodb, od družbenega konsenza - po kakšni poti bomo stopali, pa tudi od – se bom posul s pepelom, neznanja o našem klimatskem sistemu. To neznanje sugerira negotovost, zaradi katere moramo (hitro)zmanjšati emisije toplogrednih plinov.«
Naša doba, v kateri se je razvila človeška civilizacija, je temeljila na dvanajst tisoč letih stabilne klime, zdaj smo to destabilizirali.
Kaj lahko naredimo?
»Ja, glavna stvar je vse napore vložiti v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, omejiti dvig povprečne globalne temperature na dva cela nič stopinj Celzija kot skrajno mero, kar bo preprečilo, da se (skoraj zagotovo) v klimatskem sistemu izognemo izvedbi množice negativnih podnebnih povratnih zank, ki bi ogrevanje oz. nadaljevanje podnebnih sprememb še podaljšalo.
Napredek v resnem obravnavanju podnebnih spremembe je, tudi podpora javnosti je vse višja, ljudje se zavedamo svojega vpliva s škodljivimi posegi in načinom življenja, koliko smo pripravljeni dejavno in čim prej ukrepati, pa je drugo vprašanje. Toda, imamo dolg. Odplačevanje je lahko boleče, kajti dolgo smo emisije jemali na kredit, ki ga velik del prebivalstva, roko na srce, ne bo odplačeval, ampak ga bodo namesto nas naši zanamci. Je to pošteno? Mislim, da ne. Toda obstaja upanje in tehnološke rešitve so del tega upanja, da lahko uspemo zmanjšati emisije toplogrednih plinov, tudi brez večjih sistemskih sprememb v kakovosti bivanja.
S pogostim letenjem povzročamo izjemen ogljični odtis. Emisije teh sektorjev so izredno pomembne, emisije bomo na nivoju posameznikov zmanjšali tudi s prehodom iz hrane pretežno živalskega na hrano pretežno rastlinskega izvora.
Imamo sektorje, ki zahtevajo spremembe tudi na naši strani, kot so sektorji aviacije, kmetijstva in rabe tal. Letalstvo je sektor, ki se kot kaže še nekaj časa ne bo uspel okoljsko razogljičiti. Smo pripravljeni spremeniti način bivanja oziroma tipične prehranjevalne vzorce? Moj namen ni preprečevanje, ampak podajanje objektivnih informacij.«
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka je pripravila predstavitev knjige DAR POLJANSKI DOLINI, avtorice akademikinje ddr. Marije Stanonik. Monografijo, ki zajema literarno ustvarjalnost in raziskovalce besedne umetnosti na območju nekdanjega Loškega gospostva smo predstavili v pogovoru z avtorico.
Novinarsko častno razsodišče Društva novinarjev Slovenije je minuli teden sporočilo, da je »ugotovilo kršitve« novinarskega kodeksa v prispevkih o spreminjanju spola. Gre za aktualno temo, ki jo je naš novinar Rok Blažič obravnaval v lanski oktobrski številki Družine.