Is podcast
Pri Založbi Družina je izšla knjiga Marije Stanonik z naslovom Sveta Ciril in Metod v slovenski književnosti in narodovem spominu. To je izčrpna monografija, sad več kot tridesetletnega predanega raziskovanja: poizvedovanja, zbiranja, analiziranja in preučevanja najrazličnejšega gradiva. Knjigo smo predstavili z avtorico literarno zgodovinarko, etnologinja, teologinjo in profesorico, dvakratno doktorico, članico Slovenske Akdemije Znanosti in umetnosti.
Pri Založbi Družina je izšla knjiga Marije Stanonik z naslovom Sveta Ciril in Metod v slovenski književnosti in narodovem spominu. To je izčrpna monografija, sad več kot tridesetletnega predanega raziskovanja: poizvedovanja, zbiranja, analiziranja in preučevanja najrazličnejšega gradiva. Knjigo smo predstavili z avtorico literarno zgodovinarko, etnologinja, teologinjo in profesorico, dvakratno doktorico, članico Slovenske Akdemije Znanosti in umetnosti.
Pri Založbi Družina je izšla knjiga Marije Stanonik z naslovom Sveta Ciril in Metod v slovenski književnosti in narodovem spominu. To je izčrpna monografija, sad več kot tridesetletnega predanega raziskovanja: poizvedovanja, zbiranja, analiziranja in preučevanja najrazličnejšega gradiva. Knjigo smo predstavili z avtorico literarno zgodovinarko, etnologinja, teologinjo in profesorico, dvakratno doktorico, članico Slovenske Akdemije Znanosti in umetnosti.
Pater Anselm Grün in Linda Jarosch sta avtorja dela: Kraljica in divja ženska. V tokratni oddaji smo slišali, kako sta obdelala lik sodnice Debore in kraljice Estere.
Pater Anselm Grün in Linda Jarosch sta avtorja dela: Kraljica in divja ženska. V tokratni oddaji smo slišali, kako sta obdelala lik sodnice Debore in kraljice Estere.
Predstavili smo delo Jožeta Kurinčiča, “Anton Rutar, vrli mož izpod Krna”, z nami je bil Jože Kurinčič, ki je knjigo tudi napisal.
Predstavili smo delo Jožeta Kurinčiča, “Anton Rutar, vrli mož izpod Krna”, z nami je bil Jože Kurinčič, ki je knjigo tudi napisal.
Knjigo avtorja Atanazija Aleksandrijskega, ki je izšla pri KUD-u Logos, je v oddaji Od slike do besede predstavil br. Jan Dominik Bogataj.
Knjigo avtorja Atanazija Aleksandrijskega, ki je izšla pri KUD-u Logos, je v oddaji Od slike do besede predstavil br. Jan Dominik Bogataj.
Zgodbe in pravljice so naša dediščina. In v oddaji Od slike do besede nam je dr. Verena Perko povedala nekaj več o tem, o pomenu pripovedovanja. Slišali pa smo tudi dve pravljici.
Zgodbe in pravljice so naša dediščina. In v oddaji Od slike do besede nam je dr. Verena Perko povedala nekaj več o tem, o pomenu pripovedovanja. Slišali pa smo tudi dve pravljici.
V oddaji smo slišali premišljevanja in dnevnika primarija, psihiatra, pisatelja in razumnika Jožeta Felca. Njegovi zapiski so izšli v knjigi Dopuščanje in odpuščanje ob Cedronu, knjiga pa je izšla pri založbi Bogataj.
V oddaji smo slišali premišljevanja in dnevnika primarija, psihiatra, pisatelja in razumnika Jožeta Felca. Njegovi zapiski so izšli v knjigi Dopuščanje in odpuščanje ob Cedronu, knjiga pa je izšla pri založbi Bogataj.
Pogledali smo v izvrstno delo, ki ga je v knjigo, pod naslov PRAZNIKI, napisal dr. Žiga Turk.
Pogledali smo v izvrstno delo, ki ga je v knjigo, pod naslov PRAZNIKI, napisal dr. Žiga Turk.
Gostili smo zdravnico in terapevtko Sanjo Rozman. Pred kratkim je izšla njena knjiga s pomenljivim naslovom UJETNIKI PRETEKLOSTI. Avtorica nam je zaupala nekaj misli o nastanku dela in vsebini.
Gostili smo zdravnico in terapevtko Sanjo Rozman. Pred kratkim je izšla njena knjiga s pomenljivim naslovom UJETNIKI PRETEKLOSTI. Avtorica nam je zaupala nekaj misli o nastanku dela in vsebini.
V oddaji Od slike do besede gre za poglobljeno podajanje širše kulturnih in umetnostnih tem, ki se vežejo na literaturo, gledališče, glasbo, upodobitvene umetnosti … V njej najdejo mesto za pogovor avtorji, kritiki in preizpraševalci oz interpreti umetniških del. Oddaja je namenjena izobraženi publiki s posluhom za teme, ki so se in se pojavljajo v umetnosti. V oddaji gostimo številne nagrajence različnih nazorov in umetniških področij, ki predstavljajo in razmišljali o svojem delu in o širšem kontekstu umetnosti.
Prisluhnite pogovorom, ki smo jih v Bruslju pripravili z evropskimi poslanci. Romana Tomc, Matjaž Nemec, Franc Bogovič, Irena Joveva in Ljudmila Novak so spregovorili o minulem delu v evropskem parlamentu, krizah s katerimi se sooča Evropska unija in tudi o izzivih, ki 27-terico čakajo po junijskih volitvah.
V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.
Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.
Evropsko sodišče za človekove pravice je 9. aprila izreklo prelomno sodbo, v kateri je Švico obtožilo pomanjkljivega ukrepanja proti podnebnim spremembam. Kaj to dejansko pomeni tudi za kmetijstvo je povedal prof. dr. Jernej Letnar Černič. V oddaji pa smo se ustavili tudi ob prehodu hladne fronte in s tem povezanim nastankom pozebe v nekaterih krajih.
Kako človek pravzaprav deluje, zakaj nekoga razburi nekaj, kar drugega pusti popolnoma hladnega. Zakaj se nekdo vede tako, nekdo drug pa drugače? Zakaj smo včasih brez razloga slabe volje? To so osnovna psihološka vprašanja. Vprašanja o tem, kako zaznavamo sebe in druge. Za kaj si prizadevamo in česa se bojimo? Kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni? Si zaupamo, ali ne? Kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje? Vse to je psihologija oziroma filozofija, če o teh vprašanjih razmišljamo na splošno. O vsem tem piše psihologinja in terapevtka, Stefanie Stahl, v knjigi z naslovom Kdo smo, ki je izšla pri založbi Učila.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Za testo potrebujemo pol litra oz. 30 dag moke, ob strani damo slabo žličko soli, 1/3 kocke (cca. 15 dag) kvasa – dodamo malo sladkorja in toplega mleka – vstavimo v jamico na sredi moke. V testo dodamo še eno jajce, malo olja (olivnega ali sončničnega) in 1 dl toplega mleka. Če hočemo še finejše, to je bolj mehko testo, lahko v moko dodamo kakšno žlico navadnega jogurta. Testo dobro ugnetemo z roko in pustimo vzhajati, da ga je še enkrat več. Pazimo, da ne prehaja – površina ne sme biti nagubana. Nato pekač namažem s trdo maščobo - z maslom ali pa z mastjo - in testo razvaljamo skoraj na velikost pekača. Nato ga z roko prenesemo in s prsti razširimo do robov. Nadeva naredimo po želji. Sestra Nikolina je povedala, da vedno namaže paradižnikov mezgo (ki jo izboljša z žlico kuhane smetana z mleka), potrese z origanom in baziliko, potrese še sesekljano kislo kumaro, olivo, salamo, šunko, tuno iz konzerve ... na vrhu naj bo nariban sir. Pečemo v pečici pri 190 – 200 stopinjah Celzija 15 – 18 minut, da se lepo zapeče. Če pečica še ni dovolj ogreta oziroma vemo, da gostov še ne bo - koliko časa lahko pica počaka na pekaču, že obložena? Lahko tudi pol ure ali več. Boljše je, da tako počaka, kot da pečeno moramo pogrevati. Pečeno pico sicer takoj vzamemo iz pečice, je preložimo na desko in pokrijemo s pekačem, da se omedi – postane mehka in okusnejša.
V tednu dni smo bili priča prehodu kar dveh hladnih front, ki sta nam prinesli v enem tednu dvakrat snežno odejo in tri jutra pozebe. Vsi ki imamo doma sadno drevje se sprašujemo, ali bomo letos spet ostali brez sadja. In kako poskrbeti za drevje po pozebi. O tem je svetoval in na številna vprašanja poslušalcev odgovarjal sadjar Matjaž Maležič, dolgoletni vodja Sadne drevesnice Studenec.