Is podcast
Tokrat lahko poslušate drugo oddajo o slovenskih mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja. Z nami je bil postulator postopkov kapucin p. dr. Metod Benedik. predstavil je, kako potekajo postopki za kanonizacijo in kako daleč smo s slovenskimi primeri. Predstavil je poimenski seznam mučencev na katerem je 26 imen žrtev komunizma in 6 imen žrtev nacizma. Vprašali smo se tudi kakšen je njihov pomen za Cerkev, katoličane in narod.
Tokrat lahko poslušate drugo oddajo o slovenskih mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja. Z nami je bil postulator postopkov kapucin p. dr. Metod Benedik. predstavil je, kako potekajo postopki za kanonizacijo in kako daleč smo s slovenskimi primeri. Predstavil je poimenski seznam mučencev na katerem je 26 imen žrtev komunizma in 6 imen žrtev nacizma. Vprašali smo se tudi kakšen je njihov pomen za Cerkev, katoličane in narod.
Tokrat lahko poslušate drugo oddajo o slovenskih mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja. Z nami je bil postulator postopkov kapucin p. dr. Metod Benedik. predstavil je, kako potekajo postopki za kanonizacijo in kako daleč smo s slovenskimi primeri. Predstavil je poimenski seznam mučencev na katerem je 26 imen žrtev komunizma in 6 imen žrtev nacizma. Vprašali smo se tudi kakšen je njihov pomen za Cerkev, katoličane in narod.
Na prvi dan letošnjega radijskega misijona je bila oddaja Moja zgodbe posvečena mučencu, salezijanskemu bogoslovcu Bernardu Štuhecu, ki je bila ena od žrtev totalitarizmov 20. stoletja. Ob koncu 2. sv. vojne je z domobranci odšel na Koroško. Nazadnje so ga videli kot ujetnika na Teharjah, nato pa se je za njim izgubila vsaka sled. V oddaji Moja zgodba je o njegovem življenju spregovoril zgodovinar dr. Aleš Maver.
Na prvi dan letošnjega radijskega misijona je bila oddaja Moja zgodbe posvečena mučencu, salezijanskemu bogoslovcu Bernardu Štuhecu, ki je bila ena od žrtev totalitarizmov 20. stoletja. Ob koncu 2. sv. vojne je z domobranci odšel na Koroško. Nazadnje so ga videli kot ujetnika na Teharjah, nato pa se je za njim izgubila vsaka sled. V oddaji Moja zgodba je o njegovem življenju spregovoril zgodovinar dr. Aleš Maver.
27. februarja je bila predpremiera igranega filma Nebesa pod Triglavom, ki prikazuje tragično zgodbo partizanskega umora treh članov družine Mravlje iz Brezovice. Film v režiji Matjaža Feguša je pripravil Studio Sipoš. Po projekciji je bila še okrogla miza na kateri so sodelovali nekdanji predsednik Borut Pahor, zgodovinar prof. dr. Mitja Ferenc in pa pričevalca Peter Hribar in Romana BIder. Kaj so sodelujoči povedali pa ste lahko slišali v tokratni oddaji Moja zgodba!
27. februarja je bila predpremiera igranega filma Nebesa pod Triglavom, ki prikazuje tragično zgodbo partizanskega umora treh članov družine Mravlje iz Brezovice. Film v režiji Matjaža Feguša je pripravil Studio Sipoš. Po projekciji je bila še okrogla miza na kateri so sodelovali nekdanji predsednik Borut Pahor, zgodovinar prof. dr. Mitja Ferenc in pa pričevalca Peter Hribar in Romana BIder. Kaj so sodelujoči povedali pa ste lahko slišali v tokratni oddaji Moja zgodba!
V oddaji Moja zgodba je bil z nami predsednik Komisije Vlade RS za vprašanja prikritih grobišč dr. Jože Dežman. Prav 3. marca je namreč minilo 15 let od vstopa preiskovalcev v Hudo jamo pri Laškem, kjer so se pred njihovimi očmi za 11 zidanimi pregradami pokazala mumificirana trupla tam pobitih ljudi. Tudi mladih žensk. Kaj nam o tem sporoča tranzicijska pravičnost, kaj je bilo storjeno in kaj nas še čaka. O tem smo govorili na obletnico odkritja.
V oddaji Moja zgodba je bil z nami predsednik Komisije Vlade RS za vprašanja prikritih grobišč dr. Jože Dežman. Prav 3. marca je namreč minilo 15 let od vstopa preiskovalcev v Hudo jamo pri Laškem, kjer so se pred njihovimi očmi za 11 zidanimi pregradami pokazala mumificirana trupla tam pobitih ljudi. Tudi mladih žensk. Kaj nam o tem sporoča tranzicijska pravičnost, kaj je bilo storjeno in kaj nas še čaka. O tem smo govorili na obletnico odkritja.
Tokrat lahko poslušate prispevka ddr Igorja Grdine in Milene Černe, ki sta sodelovala na znanstvenem posvetu z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor. To je bila druga oddaja v nizu, ki predstavlja šolsko reformo, ki jo je oktobra 1923 sprejela italijanska vlada fašističnega diktatorja Benita Mussolinija in je prinesel daljnoročne in usodne posledice primorskim Slovencem.
Tokrat lahko poslušate prispevka ddr Igorja Grdine in Milene Černe, ki sta sodelovala na znanstvenem posvetu z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor. To je bila druga oddaja v nizu, ki predstavlja šolsko reformo, ki jo je oktobra 1923 sprejela italijanska vlada fašističnega diktatorja Benita Mussolinija in je prinesel daljnoročne in usodne posledice primorskim Slovencem.
V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali besedilo publicistke in pisateljice Alenke Puhar pod naslovom Uganka o nevarnih razmerjih in nevarnih besedah. Puharjeva ga je napisala kot odmev na kritiko Maje Murnik ob zadnji uprizoritvi Antigone Dominika Smoleta v reviji Sodobnost. Ker ga tam niso objavili, je izšlo v reviji Zaveza Nove slovenske zaveze.
V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali besedilo publicistke in pisateljice Alenke Puhar pod naslovom Uganka o nevarnih razmerjih in nevarnih besedah. Puharjeva ga je napisala kot odmev na kritiko Maje Murnik ob zadnji uprizoritvi Antigone Dominika Smoleta v reviji Sodobnost. Ker ga tam niso objavili, je izšlo v reviji Zaveza Nove slovenske zaveze.
V nocojšnji oddaji smo predstavili bogato življenje katoliškega javnega delavca, dvakratnega begunca in soustvarjalca slovenskega verskega, kulturnega, publicističnega, političnega ter športnega dogajanja v Gorici prof. Martina Krannerja. Njegovo knjigo S svetimi Višarjami v srcu so predstavili na Študijskem centru za narodno spravo 15. novembra 2023, na predstavitvi pa so sodelovali urednica Erika Jazbar, urednik zbirke Zapisi iz zdomstva Ivo Jevnikar, hčerka Martina Krannerja Marjeta Kranner in avtor oddaje Pričevalci dr. Jože Možina.
V nocojšnji oddaji smo predstavili bogato življenje katoliškega javnega delavca, dvakratnega begunca in soustvarjalca slovenskega verskega, kulturnega, publicističnega, političnega ter športnega dogajanja v Gorici prof. Martina Krannerja. Njegovo knjigo S svetimi Višarjami v srcu so predstavili na Študijskem centru za narodno spravo 15. novembra 2023, na predstavitvi pa so sodelovali urednica Erika Jazbar, urednik zbirke Zapisi iz zdomstva Ivo Jevnikar, hčerka Martina Krannerja Marjeta Kranner in avtor oddaje Pričevalci dr. Jože Možina.
V oddaji Moja zgodba lahko spoznate življenjsko zgodbo mučenke Antonije Premrov, rojene leta 1912 v Martinjaku pri Cerknici. Kot redovnica, Marijina sestra, si je nadela ime Karmela in se usposobila za bolniško sestro. Ko so leta 1945 prišli na oblast komunisti, so se okoliščine delovanja sester grobo spremenile. Na prigovarjanje družine je izstopila iz samostana in postala šivilja in organistka v Cerknici. Na partijskem sestanku so razpravljali, kaj naj s to sestro, ki tako vpliva na versko življenje v kraju. 14. januarja 1949 je izginila, njeno truplo so našli ob Cerkniškem jezeru leta 1951.
V oddaji Moja zgodba lahko spoznate življenjsko zgodbo mučenke Antonije Premrov, rojene leta 1912 v Martinjaku pri Cerknici. Kot redovnica, Marijina sestra, si je nadela ime Karmela in se usposobila za bolniško sestro. Ko so leta 1945 prišli na oblast komunisti, so se okoliščine delovanja sester grobo spremenile. Na prigovarjanje družine je izstopila iz samostana in postala šivilja in organistka v Cerknici. Na partijskem sestanku so razpravljali, kaj naj s to sestro, ki tako vpliva na versko življenje v kraju. 14. januarja 1949 je izginila, njeno truplo so našli ob Cerkniškem jezeru leta 1951.
V Peterlinovi dvorani Društva slovenskih izobražencev v Trstu je 22. septembra 2023 potekal znanstveni posvet z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev. V prvi oddaji ste lahko poslušali uvodne prispevke in pa predavanje dr. Renata Podbersiča o delovanju italijanskega šolstva na okupiranem ozemlju med letoma 1915–1917.
V Peterlinovi dvorani Društva slovenskih izobražencev v Trstu je 22. septembra 2023 potekal znanstveni posvet z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev. V prvi oddaji ste lahko poslušali uvodne prispevke in pa predavanje dr. Renata Podbersiča o delovanju italijanskega šolstva na okupiranem ozemlju med letoma 1915–1917.
Oddaja nastaja v sodelovanju med Muzejem novejše zgodovine Slovenije, Študijskim centrom za narodno spravo, Komisijo vlade republike Slovenije za izvajanje zakona o popravi krivic in radiem Ognjišče. Gre za raziskovalno, dokumentacijsko središče, v katerem odkrivamo, zapisujemo, snemamo, raziskujemo in predstavljamo življenjske usode, ki jih je na različne načine prizadel totalitarni teror 20. stoletja in njegove posledice na slovenskem ozemlju, med izseljenci, zdomci, emigranti in imigranti, med domačini in prišleki. V središču dialoške pozornosti so vsi, ki so uspeli preseči travmatske udarce usode s svojo odločitvijo za spravno konverzijo, odpuščanje, za aktivno preseganje zla in tragedij s spravno ljubeznijo. Drugi del ohranjanja zgodovinskega spomina se dotika zgodb, zapisov in dokumentacije o vseh, ki so kakorkoli prispevali k razvoju slovenske suverenosti, državnosti. Urednika oddaj sta Jože Bartolj in Jože Dežman, poleg Dežmana pa oddaje pripravljajo še Majda Pučnik Rudl, Irena Uršič, Monika Kokalj Kočevar, Marta Keršič in Mirjam Dujo Jurjevčič. Več o oddaji: Spletna stran oddaje Moja zgodba
Gre za iskreno izpoved o iskanju pravega veselja. Naš gost je bil duhovni pomočnik v Senožečah Pavel Kodelja, ki pravi, da pot svetosti nujno vključuje odločitev - v vsakem trenutku iz dneva v dan. Spregovoril je tudi o sprejemanju vsega, kar je zanj pripravil Bog, tudi o sprejemanju svoje bolezni, ob kateri se zaveda, da je vsak dan podarjen.
Ameriški podatki o duševnem zdravju najstnikov kažejo, da je vsaka tretja najstnica v zadnjem letu resno premišljevala o samomoru, stopnja depresije pa se je v zadnjem desetletju podvojila pri vseh najstnikih. Strokovnjaki izpostavljajo naslednje rešitve: zdrava prehrana, gibanje v naravi in medsebojni odnosi. S pomočjo spletne strani Aleteia.si smo že lani pripravili dva prispevka s to tematiko in smo ju ob tednu katoliškega šolstva ponovili.
Prof. dr. Svanibor Hubert Pettan, vodja Katedre za etnomuzikologijo na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, je diplomiral v Zagrebu, magistriral v Ljubljani, doktoriral pa v ZDA. Tradicionalna glasba sveta je v ospredju pogovora, nekaj skladb smo tudi slišali.
Gostili smo zdravnico in terapevtko Sanjo Rozman, ki je napisala več knjig, zadnjo, z naslovom Ujetniki preteklosti, prav pred kratkim.
Misijonsko jutro je prineslo pogovor s Šolsko sestro de Notre dame s. Ireno Jurgec. Spregovorila je o svojem doživljanju evharistije in povedala, kako v njenem življenju deluje molitev.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Misijonsko jutro je prineslo pogovor s Šolsko sestro de Notre dame s. Ireno Jurgec. Spregovorila je o svojem doživljanju evharistije in povedala, kako v njenem življenju deluje molitev.