V oddaji smo poslušali instrumentalne skladbe starejšega datuma. Z nami so bili ans. Zupan, Slovenski zvoki, ans. Petra Finka, ans. Mihe Dovžana, ans. Borisa Kovačiča in Štajerskih 7.
Klemen Rošer je uveljavljeni glasbenik, harmonikar, avtor ter mentor. V času svojega delovanja je izdal več glasbenih albumov, ki odražajo njegova obdobja ustvarjanja ter razmišljanja. Tudi Klemen Leben je vrhunski harmonikar ter avtor mnogih melodij. V tokratni oddaji smo slišali skladbe omenjenih avtorjev, pa tudi instrumentale izpod prstov ansambla Lojzeta Slaka, Alpskega kvinteta in ansambla Saša ter Slavka Avsenika.
V oddaji smo predstavili novosti, ki so jih pripravili ansambli Pik, Želja in Mladika.
Ansambel Banovšek je za peto obletnico delovanja pripravil nove pesmi, ki bodo izšle na zgoščenki 2. decembra, na dan koncerta v njihovem domačem kraju: Slovenske Konjice. O tem je tekla beseda v tokratni oddaji.
V tokratni oddaji smo slišali sveže melodije ansamblov Slovenski zvoki, Banovšek, Štirje kovači in Seskstakord.
V tokratni oddaji smo razkrili nekaj zanimivosti o narodnozabavnih ansamblih, ki bodo nastopili na letošnjem gala koncertu v Cankarjevem domu.
V Tokratni oddaji smo se pogovarjali z Moniko Avsenik in Jožetom Potrebuješem.
Oddaja o slovenski narodnozabavni glasbi v kateri predstavljamo nove skladbe ansamblov, obletnice, koncerte, zanimivosti ter razvoj od godčevske glasbe izpred dobrih 60. let vse do danes. Danes domača glasba predstavlja nek sodobni kulturni pojav, ki tvori trenutno ljudsko glasbo na sodoben način in je v zadnjem desetletju svojevrsten fenomen med mladimi poslušalci. To je tudi vrednota za ohranjanje slovenske nacionalne zavednosti, po drugi strani pa tudi odgovornost mladih izvajalcev, saj posredno oblikujejo določen množični okus pri poslušalcih. Oddajo "Melodije s harmoniko" je leta 2019 nadomestila oddaja “S harmoniko po domače”, ki je na sporedu vsak četrti petek v mesecu kot narodno zabavna vsebina Petkovih večerov.
Družina, toplina, dom. Vse to predstavljata krščanska starša, oče in mati, ki sta imela te dni svoj praznik. Kdo si te topline ne želi? In kje smo kot družba skrenili s poti, da je največja rak rana sodobne družbe osamljenost?
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Obstaja približno osem tisoč različnih redkih bolezni, večina je genetskega izvora in v petinsedemdesetih odstotkih se izrazijo v otroštvu. Ob dnevu redkih bolezni, ki ga obeležujemo 29. februarja, je zaživel nov program neonatalnega presejalnega testiranja. Pogovarjali smo se s prof. dr. Tadejem Battelinom, pediatrom in predstojnikom Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Iz nekaj kapelj krvi, vzetih iz pete ali drobne vene novorojenčka, bodo pravočasno odkrivali še enkrat več bolezni kot so jih do sedaj, jih pravočasno začeli zdraviti in jih ozdravili - oziroma lahko preprečili njihov razvoj, s tem pa številnim otrokom omogočili kakovostno življenje.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Avtor se ustavi pri velikonočnih skrivnostih in svetih dnevih, ki so veliki četrtek, veliki petek, velika sobota, velika noč … Podčrta, da smo vsi vpeti v velikonočno dogajanje. In da križu velikega petka nihče od nas ne bo ubežal. Rešitev za vse nas je Njegov križ, ki je 2000 let zasajen v zemljo, da nam kaže pot rešitve. Celotni komentar si preberite na spletni strani Družine.