Is podcast
Naložimo ga v plasteh na desko in zmrznemo. Takega nato naložimo v vrečko in zamrznemo v skirnjo. Za uporabo ga nato odtalimo na kuhinjski temperaturi. Če nas pa je sadje preveč zrelo, ga očistimo in naložimo v manjše posode ter damo v skrinjo. To lahko uporabimo za podlago pri sladicah.
Naložimo ga v plasteh na desko in zmrznemo. Takega nato naložimo v vrečko in zamrznemo v skirnjo. Za uporabo ga nato odtalimo na kuhinjski temperaturi. Če nas pa je sadje preveč zrelo, ga očistimo in naložimo v manjše posode ter damo v skrinjo. To lahko uporabimo za podlago pri sladicah.
Naložimo ga v plasteh na desko in zmrznemo. Takega nato naložimo v vrečko in zamrznemo v skirnjo. Za uporabo ga nato odtalimo na kuhinjski temperaturi. Če nas pa je sadje preveč zrelo, ga očistimo in naložimo v manjše posode ter damo v skrinjo. To lahko uporabimo za podlago pri sladicah.
Poslušalko je zanimalo, kako dolgo naj kuha domače prekajeno svinjsko meso in kako dolgo kupljeno. Sestra Nikolina ji je odgovorila, da velja pravilo za 1 kg mesa ena ura kuhanja. Domače meso samo splaknemo pod vodo in damo kuhat v vročo vodo, vmes ga lahko obrnemo. Med kuhanjem lahko naredimo preiskus – nabodemo ga z dvorogelno tanko vilico. Čas kuhanja je odvisen tudi od oblike šunke - debelejše kuhamo dlje časa, da je tudi na sredini dobro prekuhano meso. V vsakem primeru meso ohlajamo v tekočini, v kateri smo ga skuhali. Ko je meso mlačno, ga šele odcedimo.
Poslušalko je zanimalo, kako dolgo naj kuha domače prekajeno svinjsko meso in kako dolgo kupljeno. Sestra Nikolina ji je odgovorila, da velja pravilo za 1 kg mesa ena ura kuhanja. Domače meso samo splaknemo pod vodo in damo kuhat v vročo vodo, vmes ga lahko obrnemo. Med kuhanjem lahko naredimo preiskus – nabodemo ga z dvorogelno tanko vilico. Čas kuhanja je odvisen tudi od oblike šunke - debelejše kuhamo dlje časa, da je tudi na sredini dobro prekuhano meso. V vsakem primeru meso ohlajamo v tekočini, v kateri smo ga skuhali. Ko je meso mlačno, ga šele odcedimo.
Za rdečo barvo pirhov sestra Nikolina svetuje kuhanje jajc v soku iz malin ali soku črnega ribeza. Če imamo sadje zamrznjeno, ga v vodi najprej skuhamo, nato odcedimo, dodamo malo limoninega soka ali pa žičko kisa, da bodo pirhi lepe, sveže barve, nato pa v tej zavrelici skuhamo jajca. Lahko jih skuhamo tudi v zavrelici, ki ji dodamo nekaj žlic rdeče paprike, prav tako jih lahko skuhamo v pravi kavi ali instant kavi. Dobro je dati kakšno žličko limoninega soka. Zelena jajca dobimo, če jajca kuhamo v zavrelici iz mladih kopriv, mlade špinače, bršljana ... Zelo lepi pirhi pridejo, če jajca skuhamo v čebulnih olupkih, še posebej pri rdeči čebuli. Lepe pirhe dobimo tudi, če navežemo kakšno rožico, deteljico, cvetek ... ali pa narišemo kakšen vstajenjski simbol ali napišemo aleluja .. Za lep lesk jajca oz. pirhe namastimo.
Za rdečo barvo pirhov sestra Nikolina svetuje kuhanje jajc v soku iz malin ali soku črnega ribeza. Če imamo sadje zamrznjeno, ga v vodi najprej skuhamo, nato odcedimo, dodamo malo limoninega soka ali pa žičko kisa, da bodo pirhi lepe, sveže barve, nato pa v tej zavrelici skuhamo jajca. Lahko jih skuhamo tudi v zavrelici, ki ji dodamo nekaj žlic rdeče paprike, prav tako jih lahko skuhamo v pravi kavi ali instant kavi. Dobro je dati kakšno žličko limoninega soka. Zelena jajca dobimo, če jajca kuhamo v zavrelici iz mladih kopriv, mlade špinače, bršljana ... Zelo lepi pirhi pridejo, če jajca skuhamo v čebulnih olupkih, še posebej pri rdeči čebuli. Lepe pirhe dobimo tudi, če navežemo kakšno rožico, deteljico, cvetek ... ali pa narišemo kakšen vstajenjski simbol ali napišemo aleluja .. Za lep lesk jajca oz. pirhe namastimo.
Najprej na maščobi pražimo narezano čebulo, ki jo solimo in ji prilijemo malo vode, da se pokuha. Vmes olupimo krompir in ga narežemo na kocke ali na rezine. Dodamo ga na praženo čebulo, dobro premešamo, ker se želi prijemati dna posode. To praženje je pomembno, ker se na krompirju naredi ovojnica in doda jedi pravi okus in videz. Ko začne dobivati oranžno barvo, zalijemo z juho (½ litra). Nato naredimo podmet iz paradižnikove mezge in dveh žlic pirine moke. Juho bo vedno obogatil sok pečenke, dodatek začimb ...
Najprej na maščobi pražimo narezano čebulo, ki jo solimo in ji prilijemo malo vode, da se pokuha. Vmes olupimo krompir in ga narežemo na kocke ali na rezine. Dodamo ga na praženo čebulo, dobro premešamo, ker se želi prijemati dna posode. To praženje je pomembno, ker se na krompirju naredi ovojnica in doda jedi pravi okus in videz. Ko začne dobivati oranžno barvo, zalijemo z juho (½ litra). Nato naredimo podmet iz paradižnikove mezge in dveh žlic pirine moke. Juho bo vedno obogatil sok pečenke, dodatek začimb ...
Poslušalko je zanimalo, kako narediti ajdove kvašene cmoke. Sestra Nikolina ji je povedala, da je začetek enak kot pri pripravi ajdovega kruha: ajdovo moko (35-40 dag) poparimo, dodamo še 20-25 dag bele oz. pšenične moke, dodamo še 2 dag kvasa, ki ga raztopimo v mleku, solimo in z roko naredimo, pregnetemo srednje mehko testo. Po potrebi prilivamo vodo. Odložimo ga na pomokano desko za valjanje, oblikujemo v svaljek in s paleto oz. lopatko oblikujemo enako velike cmoke, ki jih damo kuhati v vrelo vodo. Lahko pa dobljeni svaljek zavijemo v vlažen prtič in jih tako skuhamo. Po želji jed zabelimo z drobinami ali z ocvirki ali pa ponudimo kot sladko jed.
Poslušalko je zanimalo, kako narediti ajdove kvašene cmoke. Sestra Nikolina ji je povedala, da je začetek enak kot pri pripravi ajdovega kruha: ajdovo moko (35-40 dag) poparimo, dodamo še 20-25 dag bele oz. pšenične moke, dodamo še 2 dag kvasa, ki ga raztopimo v mleku, solimo in z roko naredimo, pregnetemo srednje mehko testo. Po potrebi prilivamo vodo. Odložimo ga na pomokano desko za valjanje, oblikujemo v svaljek in s paleto oz. lopatko oblikujemo enako velike cmoke, ki jih damo kuhati v vrelo vodo. Lahko pa dobljeni svaljek zavijemo v vlažen prtič in jih tako skuhamo. Po želji jed zabelimo z drobinami ali z ocvirki ali pa ponudimo kot sladko jed.
V postnem času smo, radi pripravljamo jedi na žlico, zato je sestra Nikolina povedala tudi, kako pripraviti dober ješprenj. Prvi dan ga namočimo, naslednji dan pa v isti vodi pristavimo in pustimo, da vre pet minut. Nato ga odcedimo in zalijemo z novo, čim bolj vodo ali ostankom juhe. Ko znova pride do vrenja, dodamo narezano zelenjavo: korenje, zelena, cvetača, grah, fižol, krompir ... Posebej prepražimo čebulo (na masti, zaseki ...). Ko postane zlatorumena, dodamo še narezano papriko (lahko tudi iz skrinje) in česen (tega ne smemo pražiti). To dodamo v ješprenj. Že med kuhanjem dodamo 2-3 lovorjeve liste in solimo. Okus dopolni taka ali drugačna mesnina – npr. že v tej tekočini kuhana kranjska klobasa … Na koncu dodamo sesekljan peteršilj ...
V postnem času smo, radi pripravljamo jedi na žlico, zato je sestra Nikolina povedala tudi, kako pripraviti dober ješprenj. Prvi dan ga namočimo, naslednji dan pa v isti vodi pristavimo in pustimo, da vre pet minut. Nato ga odcedimo in zalijemo z novo, čim bolj vodo ali ostankom juhe. Ko znova pride do vrenja, dodamo narezano zelenjavo: korenje, zelena, cvetača, grah, fižol, krompir ... Posebej prepražimo čebulo (na masti, zaseki ...). Ko postane zlatorumena, dodamo še narezano papriko (lahko tudi iz skrinje) in česen (tega ne smemo pražiti). To dodamo v ješprenj. Že med kuhanjem dodamo 2-3 lovorjeve liste in solimo. Okus dopolni taka ali drugačna mesnina – npr. že v tej tekočini kuhana kranjska klobasa … Na koncu dodamo sesekljan peteršilj ...
Poslušalko je zanimalo, zakaj ji mesna rulada na vrhu poči. Pripravi jo iz mletega mesa, ki ga razgrne, doda kuhana jajca in zavije. Sestra Nikolina ji je svetovala, da mora biti meso oz. dovolj sočen - če mu doda na koščke narezan kruh, mora biti ta sočen. Na to, da mesna rulada poči, lahko vpliva tudi previsoka temperatura v pečici. Med peko lahko polije z vodo ali juho ali tekočino iz pekača. Na koncu, ko je pečeno, je dobrodošlo, da pomažemo s kislo smetano. K mletemu mesu dodamo sol in poper, strt ali fino sesekljan česen, sesekljan česen (tudi iz skrinje), malo gorčice, eno jajce ali samo rumenjak ...
Poslušalko je zanimalo, zakaj ji mesna rulada na vrhu poči. Pripravi jo iz mletega mesa, ki ga razgrne, doda kuhana jajca in zavije. Sestra Nikolina ji je svetovala, da mora biti meso oz. dovolj sočen - če mu doda na koščke narezan kruh, mora biti ta sočen. Na to, da mesna rulada poči, lahko vpliva tudi previsoka temperatura v pečici. Med peko lahko polije z vodo ali juho ali tekočino iz pekača. Na koncu, ko je pečeno, je dobrodošlo, da pomažemo s kislo smetano. K mletemu mesu dodamo sol in poper, strt ali fino sesekljan česen, sesekljan česen (tudi iz skrinje), malo gorčice, eno jajce ali samo rumenjak ...
Res da je še nekaj časa do velike noč, a v teh dneh že lahko mislimo na vse, kar bomo takrat potrebovali v kuhinji in okrog nje: prvi čas si priskrbimo šunko oz. podobno mesnino, nakupimo moko in druge sestavine za potico, shranimo čebulne olupke za barvanje jajc ... prtičke in košarice za žegen ... Ti dnevi so tudi primerni za pripravo spečenega jagenjčka iz biskvita ...
Res da je še nekaj časa do velike noč, a v teh dneh že lahko mislimo na vse, kar bomo takrat potrebovali v kuhinji in okrog nje: prvi čas si priskrbimo šunko oz. podobno mesnino, nakupimo moko in druge sestavine za potico, shranimo čebulne olupke za barvanje jajc ... prtičke in košarice za žegen ... Ti dnevi so tudi primerni za pripravo spečenega jagenjčka iz biskvita ...
Poslušalka je sestro Nikolino vprašala, če ima izkušnje s pripravo brezglutenskega kruha – rada bi, da se ji ne drobi in je bolj mehak. Odgovorila je, da si ena od sester v njihovi skupnosti sama peče tak kruh in to iz posebne moke, ki jo kupi v trgovini. Seveda doda kvas, sol, mleko in vodo ... in s kuhalnico napravi mokro testo. Prilije še malo olja. Pusti vzhajati, potem pa oblikuje hlebčke ali štručke in jih polaga na peki papir. Po drugem vzhajanju jih speče (pri 220 stopinjah Celzija) in ohlajene da v skrinjo. Pred uporabo jih odtali v hladilniku in po potrebi še malo postavi v mikrovalovno pečico. Ta kruh je nekoliko bolj suh kot tisti, ki ga pripravimo iz običajne moke.
Poslušalka je sestro Nikolino vprašala, če ima izkušnje s pripravo brezglutenskega kruha – rada bi, da se ji ne drobi in je bolj mehak. Odgovorila je, da si ena od sester v njihovi skupnosti sama peče tak kruh in to iz posebne moke, ki jo kupi v trgovini. Seveda doda kvas, sol, mleko in vodo ... in s kuhalnico napravi mokro testo. Prilije še malo olja. Pusti vzhajati, potem pa oblikuje hlebčke ali štručke in jih polaga na peki papir. Po drugem vzhajanju jih speče (pri 220 stopinjah Celzija) in ohlajene da v skrinjo. Pred uporabo jih odtali v hladilniku in po potrebi še malo postavi v mikrovalovno pečico. Ta kruh je nekoliko bolj suh kot tisti, ki ga pripravimo iz običajne moke.
Prisluhnite odgovorom sestre Nikoline na vaša kuharska vprašanja. Z njo sodelujemo že od leta 2006. Sedem let je pripravljala oddaje in rubrike z recepti, nato pa sodelovala v naših kontaktnih oddajah, od leta 2017 sodeluje v oddaji Svetovalnica. Sestra Nikolina Rop je Šolska sestra svetega Frančiška Kristusa Kralja, ki je pri založbi Družina izdala več kuharskih knjig, vodila je kuharske tečaje v Repnjah pri Vodicah in na Brezjah. Arhiv minulih oddaj in rubrik: http://oddaje.ognjisce.si/kuhajmo/
Septembra 2023 je v Trstu potekal znanstveni posvet z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev. Tokrat lahko poslušate prispevka dr. Salvatorja Žitka »Odmev Gentilejeve reforme v Istri« in pa dr. Matica Batiča o ideološki sporočilnosti italijanskih šolskih stavb na Primorskem.
Če bi morali v tem tednu izbirati besedo tedna, ne bi bilo treba prav veliko razmišljati. Ponuja se skoraj sama – gre za besedo stavka, ki smo jo v tem tednu kar nekajkrat slišali v medijih, še večkrat pa prebrali na različnih družbenih omrežjih.
Gostili smo predstavnike treh humanitarnih organizacij: Društvo Kralji ulice, Verigo dobrih ljudi in Rdeči križ. Odprli smo zanimiva vprašanja: odnos države in lokalnih skupnosti do teh organizacij, spremenjena struktura prosilcev pomoči in povedali nekaj uspešnih zgodb, ko so ljudje zaživeli na novo.
Z nami sta bila alpinista Luka Krajnc in Luka Lindič, ki sta konec letošnjega februarja v Patagoniji preplezala 500 metrov dolgo prvenstveno smer Pot. To je zgodba o vztrajnosti, prijateljski navezi, načinu življenja, ki zahteva tudi odpoved. V drugem delu oddaje pa smo ob začetku kolesarke sezone spregovorili o kulturi vožnje na naših cestah - z nami je bil podpredsednik Kolesarske zveze Slovenije dr. Peter Gregorčič.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Na sporedu je bil 23. del radijskega romana Dragulj v pesku, ki je izšla pri založbi Družina. Slišali ste kako se je zapletlo Rahabino srečanje z Jozuetom, saj so bili Hebrejci premagani pri mestu Aj.
Glasba zdravi dušo in duha, je balzam za naše življenje, sploh ko nam je hudo, ko doživljamo trpljenje, zato smo za vas izbrali nekaj spodbudnih misli in instrumentalne skladbe ter zimzelene glasbene izvajalce in zasedbe. Med drugimi so vam igrali: James Last, Mantovani in Andre Rieu s svojimi orkestri, Richard Clayderman, Mark Knopfler, Enya, Gheorghe Zamfir …
Obstaja približno osem tisoč različnih redkih bolezni, večina je genetskega izvora in v petinsedemdesetih odstotkih se izrazijo v otroštvu. Ob dnevu redkih bolezni, ki ga obeležujemo 29. februarja, je zaživel nov program neonatalnega presejalnega testiranja. Pogovarjali smo se s prof. dr. Tadejem Battelinom, pediatrom in predstojnikom Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Iz nekaj kapelj krvi, vzetih iz pete ali drobne vene novorojenčka, bodo pravočasno odkrivali še enkrat več bolezni kot so jih do sedaj, jih pravočasno začeli zdraviti in jih ozdravili - oziroma lahko preprečili njihov razvoj, s tem pa številnim otrokom omogočili kakovostno življenje.