Is podcast Tadej Sadar: Virus lahkotnega bivanja Is podcast
Tadej Sadar: Virus lahkotnega bivanja
Kako globoko sega zajčja luknja levičarskih idej o enakosti, svobodi in človekovi nadvladi nad univerzumom? Kako zelo drži, da potrebujemo neodvisno novinarstvo. Pa ga sploh imamo?
V komentarju tedna tudi o tem, kaj bi se morali ob odstopu predsednice DESUS-a naučiti in o zablodi tako imenovanega švedskega modela.

Tadej Sadar

komentar družba politika koronavirus

11. 9. 2020
Tadej Sadar: Virus lahkotnega bivanja
Kako globoko sega zajčja luknja levičarskih idej o enakosti, svobodi in človekovi nadvladi nad univerzumom? Kako zelo drži, da potrebujemo neodvisno novinarstvo. Pa ga sploh imamo?
V komentarju tedna tudi o tem, kaj bi se morali ob odstopu predsednice DESUS-a naučiti in o zablodi tako imenovanega švedskega modela.

Tadej Sadar

VEČ ...|11. 9. 2020
Tadej Sadar: Virus lahkotnega bivanja
Kako globoko sega zajčja luknja levičarskih idej o enakosti, svobodi in človekovi nadvladi nad univerzumom? Kako zelo drži, da potrebujemo neodvisno novinarstvo. Pa ga sploh imamo?
V komentarju tedna tudi o tem, kaj bi se morali ob odstopu predsednice DESUS-a naučiti in o zablodi tako imenovanega švedskega modela.

Tadej Sadar

komentardružbapolitikakoronavirus

Komentar tedna

VEČ ...|12. 4. 2024
dr. Irena Švab Kavčič: Človekovo dostojanstvo

Čas, v katerem živimo terja od nas mnoge odločitve. Odpirajo se teme, ki nas izzivajo k odgovoru. A tudi če odgovora ne damo, smo sprejeli odločitev, za katero bomo kot skupnost, nosili posledice. Saj ne da teme ne bile aktualne že prej, le bolj intenzivno so prisotne v našem okolju. Težnje človeka, da bi mehanicistično urejal svoje življenje so zlasti v zadnjih desetletjih vse bolj prisotne. Vedno znova se potrjuje, da manj kot človek lahko obvlada, bolj si obvladovanja želi. Pod krinko svobode se načenjata tako svetovni mir, kot življenje posameznika.

dr. Irena Švab Kavčič: Človekovo dostojanstvo

Čas, v katerem živimo terja od nas mnoge odločitve. Odpirajo se teme, ki nas izzivajo k odgovoru. A tudi če odgovora ne damo, smo sprejeli odločitev, za katero bomo kot skupnost, nosili posledice. Saj ne da teme ne bile aktualne že prej, le bolj intenzivno so prisotne v našem okolju. Težnje človeka, da bi mehanicistično urejal svoje življenje so zlasti v zadnjih desetletjih vse bolj prisotne. Vedno znova se potrjuje, da manj kot človek lahko obvlada, bolj si obvladovanja želi. Pod krinko svobode se načenjata tako svetovni mir, kot življenje posameznika.

komentar

Komentar tedna

dr. Irena Švab Kavčič: Človekovo dostojanstvo

Čas, v katerem živimo terja od nas mnoge odločitve. Odpirajo se teme, ki nas izzivajo k odgovoru. A tudi če odgovora ne damo, smo sprejeli odločitev, za katero bomo kot skupnost, nosili posledice. Saj ne da teme ne bile aktualne že prej, le bolj intenzivno so prisotne v našem okolju. Težnje človeka, da bi mehanicistično urejal svoje življenje so zlasti v zadnjih desetletjih vse bolj prisotne. Vedno znova se potrjuje, da manj kot človek lahko obvlada, bolj si obvladovanja želi. Pod krinko svobode se načenjata tako svetovni mir, kot življenje posameznika.

VEČ ...|12. 4. 2024
dr. Irena Švab Kavčič: Človekovo dostojanstvo

Čas, v katerem živimo terja od nas mnoge odločitve. Odpirajo se teme, ki nas izzivajo k odgovoru. A tudi če odgovora ne damo, smo sprejeli odločitev, za katero bomo kot skupnost, nosili posledice. Saj ne da teme ne bile aktualne že prej, le bolj intenzivno so prisotne v našem okolju. Težnje človeka, da bi mehanicistično urejal svoje življenje so zlasti v zadnjih desetletjih vse bolj prisotne. Vedno znova se potrjuje, da manj kot človek lahko obvlada, bolj si obvladovanja želi. Pod krinko svobode se načenjata tako svetovni mir, kot življenje posameznika.

Radio Ognjišče

komentar

Komentar tedna

VEČ ...|5. 4. 2024
Kdo dela namesto nas?

Nočem drezati ne v stereotipe niti v različna prepričanja, a že leta opažam, da so, ko se enkrat odločijo za akcijo, ženske tudi na družbenem polju nekako bolj pogumne kot moški. Primer, ki mi je iz zadnjega obdobja ostal najbolj v spominu, je denimo filozofinja dr. Ignacija Friedl Jarc, ki je vstala in se oglasila po klavrni vlogi Slovenije, kakršno je odigrala na odprtju Frankfurtskega knjižnega sejma. Kar nekaj moških je v naši državi, ki imajo primerna intelektualna orodja ali celo poklic in družbeno pozicijo, da bi povedali kaj o tistem dogajanju s filozofom Žižkom, pa nisem zasledil ničesar. Vse previdno molči.

Kdo dela namesto nas?

Nočem drezati ne v stereotipe niti v različna prepričanja, a že leta opažam, da so, ko se enkrat odločijo za akcijo, ženske tudi na družbenem polju nekako bolj pogumne kot moški. Primer, ki mi je iz zadnjega obdobja ostal najbolj v spominu, je denimo filozofinja dr. Ignacija Friedl Jarc, ki je vstala in se oglasila po klavrni vlogi Slovenije, kakršno je odigrala na odprtju Frankfurtskega knjižnega sejma. Kar nekaj moških je v naši državi, ki imajo primerna intelektualna orodja ali celo poklic in družbeno pozicijo, da bi povedali kaj o tistem dogajanju s filozofom Žižkom, pa nisem zasledil ničesar. Vse previdno molči.

komentar

Komentar tedna

Kdo dela namesto nas?

Nočem drezati ne v stereotipe niti v različna prepričanja, a že leta opažam, da so, ko se enkrat odločijo za akcijo, ženske tudi na družbenem polju nekako bolj pogumne kot moški. Primer, ki mi je iz zadnjega obdobja ostal najbolj v spominu, je denimo filozofinja dr. Ignacija Friedl Jarc, ki je vstala in se oglasila po klavrni vlogi Slovenije, kakršno je odigrala na odprtju Frankfurtskega knjižnega sejma. Kar nekaj moških je v naši državi, ki imajo primerna intelektualna orodja ali celo poklic in družbeno pozicijo, da bi povedali kaj o tistem dogajanju s filozofom Žižkom, pa nisem zasledil ničesar. Vse previdno molči.

VEČ ...|5. 4. 2024
Kdo dela namesto nas?

Nočem drezati ne v stereotipe niti v različna prepričanja, a že leta opažam, da so, ko se enkrat odločijo za akcijo, ženske tudi na družbenem polju nekako bolj pogumne kot moški. Primer, ki mi je iz zadnjega obdobja ostal najbolj v spominu, je denimo filozofinja dr. Ignacija Friedl Jarc, ki je vstala in se oglasila po klavrni vlogi Slovenije, kakršno je odigrala na odprtju Frankfurtskega knjižnega sejma. Kar nekaj moških je v naši državi, ki imajo primerna intelektualna orodja ali celo poklic in družbeno pozicijo, da bi povedali kaj o tistem dogajanju s filozofom Žižkom, pa nisem zasledil ničesar. Vse previdno molči.

Lenart Rihar

komentar

Komentar tedna

VEČ ...|29. 3. 2024
Roman Vučajnk: Na Kalvarijo

Medtem ko iščemo Boga v oblikah, ki smo jih ljudje naredili Zanj, ne spreglejmo stvaritve, ki jo je On ustvaril po Svoji podobi in za večno zveličanje.

Ne spreglejmo človeka, ne spreglejmo svojega bližnjega.

Komentar tedna pripravlja kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda, Roman Vučajnk.

Roman Vučajnk: Na Kalvarijo

Medtem ko iščemo Boga v oblikah, ki smo jih ljudje naredili Zanj, ne spreglejmo stvaritve, ki jo je On ustvaril po Svoji podobi in za večno zveličanje.

Ne spreglejmo človeka, ne spreglejmo svojega bližnjega.

Komentar tedna pripravlja kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda, Roman Vučajnk.

komentar družba duhovnost

Komentar tedna

Roman Vučajnk: Na Kalvarijo

Medtem ko iščemo Boga v oblikah, ki smo jih ljudje naredili Zanj, ne spreglejmo stvaritve, ki jo je On ustvaril po Svoji podobi in za večno zveličanje.

Ne spreglejmo človeka, ne spreglejmo svojega bližnjega.

Komentar tedna pripravlja kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda, Roman Vučajnk.

VEČ ...|29. 3. 2024
Roman Vučajnk: Na Kalvarijo

Medtem ko iščemo Boga v oblikah, ki smo jih ljudje naredili Zanj, ne spreglejmo stvaritve, ki jo je On ustvaril po Svoji podobi in za večno zveličanje.

Ne spreglejmo človeka, ne spreglejmo svojega bližnjega.

Komentar tedna pripravlja kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda, Roman Vučajnk.

Roman Vučajnk

komentar družba duhovnost

Komentar tedna

VEČ ...|22. 3. 2024
Beseda tedna

Če bi morali v tem tednu izbirati besedo tedna, ne bi bilo treba prav veliko razmišljati. Ponuja se skoraj sama – gre za besedo stavka, ki smo jo v tem tednu kar nekajkrat slišali v medijih, še večkrat pa prebrali na različnih družbenih omrežjih.

Beseda tedna

Če bi morali v tem tednu izbirati besedo tedna, ne bi bilo treba prav veliko razmišljati. Ponuja se skoraj sama – gre za besedo stavka, ki smo jo v tem tednu kar nekajkrat slišali v medijih, še večkrat pa prebrali na različnih družbenih omrežjih.

komentar

Komentar tedna

Beseda tedna

Če bi morali v tem tednu izbirati besedo tedna, ne bi bilo treba prav veliko razmišljati. Ponuja se skoraj sama – gre za besedo stavka, ki smo jo v tem tednu kar nekajkrat slišali v medijih, še večkrat pa prebrali na različnih družbenih omrežjih.

VEČ ...|22. 3. 2024
Beseda tedna

Če bi morali v tem tednu izbirati besedo tedna, ne bi bilo treba prav veliko razmišljati. Ponuja se skoraj sama – gre za besedo stavka, ki smo jo v tem tednu kar nekajkrat slišali v medijih, še večkrat pa prebrali na različnih družbenih omrežjih.

dr. Helena Jaklitsch

komentar

Komentar tedna

VEČ ...|15. 3. 2024
Alenka Puhar: Pozdrav v Izrael

Viktor Blažič je bil avtor s pristranskimi poročili o Bližnjem vzhodu, ki so razkrila manipulacije v medijih med Jom Kipursko vojno leta 1973. Kljub cenzuri je vztrajal pri objavljanju resnice, kar je sprožilo konflikt z vodstvom uredništva.

Alenka Puhar: Pozdrav v Izrael

Viktor Blažič je bil avtor s pristranskimi poročili o Bližnjem vzhodu, ki so razkrila manipulacije v medijih med Jom Kipursko vojno leta 1973. Kljub cenzuri je vztrajal pri objavljanju resnice, kar je sprožilo konflikt z vodstvom uredništva.

komentar Izrael vojna politika

Komentar tedna

Alenka Puhar: Pozdrav v Izrael

Viktor Blažič je bil avtor s pristranskimi poročili o Bližnjem vzhodu, ki so razkrila manipulacije v medijih med Jom Kipursko vojno leta 1973. Kljub cenzuri je vztrajal pri objavljanju resnice, kar je sprožilo konflikt z vodstvom uredništva.

VEČ ...|15. 3. 2024
Alenka Puhar: Pozdrav v Izrael

Viktor Blažič je bil avtor s pristranskimi poročili o Bližnjem vzhodu, ki so razkrila manipulacije v medijih med Jom Kipursko vojno leta 1973. Kljub cenzuri je vztrajal pri objavljanju resnice, kar je sprožilo konflikt z vodstvom uredništva.

Alenka Puhar

komentar Izrael vojna politika

Komentar tedna

VEČ ...|8. 3. 2024
Marko Pavliha: Tudi kuhanje je lahko lepa molitev

Čeravno je danes prav poseben marčevski dan, 8. sušec se je izpisal na koledarju, bi nas želel popeljati nazaj v epilog lanskega leta, ko se je dogodilo nekaj tako lepega, da mi je že sama misel sveta.

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

Marko Pavliha: Tudi kuhanje je lahko lepa molitev

Čeravno je danes prav poseben marčevski dan, 8. sušec se je izpisal na koledarju, bi nas želel popeljati nazaj v epilog lanskega leta, ko se je dogodilo nekaj tako lepega, da mi je že sama misel sveta.

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

komentar družba duhovnost izobraževanje svetovanje

Komentar tedna

Marko Pavliha: Tudi kuhanje je lahko lepa molitev

Čeravno je danes prav poseben marčevski dan, 8. sušec se je izpisal na koledarju, bi nas želel popeljati nazaj v epilog lanskega leta, ko se je dogodilo nekaj tako lepega, da mi je že sama misel sveta.

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

VEČ ...|8. 3. 2024
Marko Pavliha: Tudi kuhanje je lahko lepa molitev

Čeravno je danes prav poseben marčevski dan, 8. sušec se je izpisal na koledarju, bi nas želel popeljati nazaj v epilog lanskega leta, ko se je dogodilo nekaj tako lepega, da mi je že sama misel sveta.

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

Marko Pavliha

komentar družba duhovnost izobraževanje svetovanje

Komentar tedna

VEČ ...|1. 3. 2024
Matej Cepin: Ste tudi vi nezadovoljni z našimi voditelji?

Predstavljajmo si vesoljce, ki z vesoljsko ladjo pristanejo v Sloveniji, denimo pred kakšnimi 15 leti. Vesoljce zato, da ne bodo politično opredeljeni. Če bi nas ti vesoljci opazovali skozi zadnjih 15 let, bi dejali: »Ta narod nikdar ni zadovoljen s svojimi voditelji. Enega razglasijo za neodločnega in ga imenujejo kar Cmerar, drugega za diktatorja in proti njemu vsak petek kolesarijo, iz tretjega se delajo norca, ker v kritičnem trenutku vrže puško v koruzo, vmes se znajde še kakšna dama, ki je prav zares ni nihče nikoli izvolil, še posebej v zadnjem času pa se nerešeni problemi kar kopičijo in kopičijo. Nezadovoljstvo z voditelji v Sloveniji je zadnjih 15 let že neznosno …

Matej Cepin: Ste tudi vi nezadovoljni z našimi voditelji?

Predstavljajmo si vesoljce, ki z vesoljsko ladjo pristanejo v Sloveniji, denimo pred kakšnimi 15 leti. Vesoljce zato, da ne bodo politično opredeljeni. Če bi nas ti vesoljci opazovali skozi zadnjih 15 let, bi dejali: »Ta narod nikdar ni zadovoljen s svojimi voditelji. Enega razglasijo za neodločnega in ga imenujejo kar Cmerar, drugega za diktatorja in proti njemu vsak petek kolesarijo, iz tretjega se delajo norca, ker v kritičnem trenutku vrže puško v koruzo, vmes se znajde še kakšna dama, ki je prav zares ni nihče nikoli izvolil, še posebej v zadnjem času pa se nerešeni problemi kar kopičijo in kopičijo. Nezadovoljstvo z voditelji v Sloveniji je zadnjih 15 let že neznosno …

komentar družba Slovenija

Komentar tedna

Matej Cepin: Ste tudi vi nezadovoljni z našimi voditelji?

Predstavljajmo si vesoljce, ki z vesoljsko ladjo pristanejo v Sloveniji, denimo pred kakšnimi 15 leti. Vesoljce zato, da ne bodo politično opredeljeni. Če bi nas ti vesoljci opazovali skozi zadnjih 15 let, bi dejali: »Ta narod nikdar ni zadovoljen s svojimi voditelji. Enega razglasijo za neodločnega in ga imenujejo kar Cmerar, drugega za diktatorja in proti njemu vsak petek kolesarijo, iz tretjega se delajo norca, ker v kritičnem trenutku vrže puško v koruzo, vmes se znajde še kakšna dama, ki je prav zares ni nihče nikoli izvolil, še posebej v zadnjem času pa se nerešeni problemi kar kopičijo in kopičijo. Nezadovoljstvo z voditelji v Sloveniji je zadnjih 15 let že neznosno …

VEČ ...|1. 3. 2024
Matej Cepin: Ste tudi vi nezadovoljni z našimi voditelji?

Predstavljajmo si vesoljce, ki z vesoljsko ladjo pristanejo v Sloveniji, denimo pred kakšnimi 15 leti. Vesoljce zato, da ne bodo politično opredeljeni. Če bi nas ti vesoljci opazovali skozi zadnjih 15 let, bi dejali: »Ta narod nikdar ni zadovoljen s svojimi voditelji. Enega razglasijo za neodločnega in ga imenujejo kar Cmerar, drugega za diktatorja in proti njemu vsak petek kolesarijo, iz tretjega se delajo norca, ker v kritičnem trenutku vrže puško v koruzo, vmes se znajde še kakšna dama, ki je prav zares ni nihče nikoli izvolil, še posebej v zadnjem času pa se nerešeni problemi kar kopičijo in kopičijo. Nezadovoljstvo z voditelji v Sloveniji je zadnjih 15 let že neznosno …

Radio Ognjišče

komentar družba Slovenija

Komentar tedna

VEČ ...|23. 2. 2024
doc. dr. Igor Bahovec: Post in vprašanje pravičnosti, svobode in upanja.

Avtor se je posvetili razpravi o pomembnosti posta in njegovem povezovanju z pravičnostjo, osvoboditvijo in miloščino;  o religioznem razumevanju posta ter poudaril pomen molitve in miloščine v osebni veri. Dotaknil  se je tudi vloge množičnih medijev pri prenašanju informacij ter poudaril, da je odrešenje dejstvo, ki zahteva pozornost in vpogled v realnost. Papež Frančišek nas spodbuja k konkretnim korakom in odločitvam za dosego pravičnosti in svobode v družbi. Skupno delovanje za nove vrednote je ključno za ustvarjanje pozitivnih sprememb v svetu.

doc. dr. Igor Bahovec: Post in vprašanje pravičnosti, svobode in upanja.

Avtor se je posvetili razpravi o pomembnosti posta in njegovem povezovanju z pravičnostjo, osvoboditvijo in miloščino;  o religioznem razumevanju posta ter poudaril pomen molitve in miloščine v osebni veri. Dotaknil  se je tudi vloge množičnih medijev pri prenašanju informacij ter poudaril, da je odrešenje dejstvo, ki zahteva pozornost in vpogled v realnost. Papež Frančišek nas spodbuja k konkretnim korakom in odločitvam za dosego pravičnosti in svobode v družbi. Skupno delovanje za nove vrednote je ključno za ustvarjanje pozitivnih sprememb v svetu.

komentar

Komentar tedna

doc. dr. Igor Bahovec: Post in vprašanje pravičnosti, svobode in upanja.

Avtor se je posvetili razpravi o pomembnosti posta in njegovem povezovanju z pravičnostjo, osvoboditvijo in miloščino;  o religioznem razumevanju posta ter poudaril pomen molitve in miloščine v osebni veri. Dotaknil  se je tudi vloge množičnih medijev pri prenašanju informacij ter poudaril, da je odrešenje dejstvo, ki zahteva pozornost in vpogled v realnost. Papež Frančišek nas spodbuja k konkretnim korakom in odločitvam za dosego pravičnosti in svobode v družbi. Skupno delovanje za nove vrednote je ključno za ustvarjanje pozitivnih sprememb v svetu.

VEČ ...|23. 2. 2024
doc. dr. Igor Bahovec: Post in vprašanje pravičnosti, svobode in upanja.

Avtor se je posvetili razpravi o pomembnosti posta in njegovem povezovanju z pravičnostjo, osvoboditvijo in miloščino;  o religioznem razumevanju posta ter poudaril pomen molitve in miloščine v osebni veri. Dotaknil  se je tudi vloge množičnih medijev pri prenašanju informacij ter poudaril, da je odrešenje dejstvo, ki zahteva pozornost in vpogled v realnost. Papež Frančišek nas spodbuja k konkretnim korakom in odločitvam za dosego pravičnosti in svobode v družbi. Skupno delovanje za nove vrednote je ključno za ustvarjanje pozitivnih sprememb v svetu.

doc. dr. Igor Bahovec

komentar

Komentar tedna

Ponujamo pogled na aktualno dogajanje v družbi. Izbrani komentatorji iz različnih profesionalnih in družbenih profilov s pronicljivo mislijo zajemajo vse vidike človeškega življenja in delovanja v družbi in Cerkvi.

doc. dr. Igor Bahovec

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ...|12. 4. 2024
Hodim, torej grem

Po samotnih stezicah, mimo starih, zapuščenih hiš bomo smo tokrat stopili pod vodstvom odličnega sogovornika, pisca in hodca, ki je prebrodil že marsikatero grapo. Za Marjana Bradeška zagotovo drži rek, ki ga je izbral tudi za naslov svoje knjige: Hodim, torej grem. Popeljal nas je na skrajni rob Trnovskega gozda. Če vas zanima, kam natančno in tudi kako je pisal svojo knjigo ter kakšne namige vam lahko ponudi, prisluhnite.

Hodim, torej grem

Po samotnih stezicah, mimo starih, zapuščenih hiš bomo smo tokrat stopili pod vodstvom odličnega sogovornika, pisca in hodca, ki je prebrodil že marsikatero grapo. Za Marjana Bradeška zagotovo drži rek, ki ga je izbral tudi za naslov svoje knjige: Hodim, torej grem. Popeljal nas je na skrajni rob Trnovskega gozda. Če vas zanima, kam natančno in tudi kako je pisal svojo knjigo ter kakšne namige vam lahko ponudi, prisluhnite.

Blaž Lesnik

naravahojaplaninstvoliteraturagrapepohodništvo

Naš pogled

VEČ ...|16. 4. 2024
Konec dober, vse dobro

Od četrtka naprej bomo v Bohinju slišani na novi frekvenci 92.6 MHz. Tako domačinom kot obiskovalcem tega lepega koščka domovine želimo prijetno poslušanje in same lepe spomine na naš program.

Konec dober, vse dobro

Od četrtka naprej bomo v Bohinju slišani na novi frekvenci 92.6 MHz. Tako domačinom kot obiskovalcem tega lepega koščka domovine želimo prijetno poslušanje in same lepe spomine na naš program.

Šček Izidor

komentardružba

Zgodbe za otroke

VEČ ...|31. 5. 2023
Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbaGrozdeDragica Šteh

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|27. 9. 2023
Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Marjan Bunič, Jure Sešek

Moja zgodba

VEČ ...|14. 4. 2024
Sašo Radovanovič - Knjiga Bombardiranje Slovenije 1944 - 1945

V pogovoru ste lahko prisluhnili mariborčanu Sašu Radovanoviču, ki je soavtor knjige Bombardiranje Slovenija 1944 - 1945. Gre za sorazmerno neznan segment naše zgodovine, ki pa še danes vpliva na življenje pri nas.  Maribor je bil zaradi strateške lege in tamkajšnje tovarne v zadnjih dveh letih druge sv. vojne eno najbolj bombardiranih mest. Zavezniki so nanj odvrgli kar 3.259 ton bomb in uničili 47 odstotkov stavb. Približno 10 odstotkov jih ni eksplodiralo in na njih še danes stoji kar nekaj zgradb, tudi šolskih ...

Sašo Radovanovič - Knjiga Bombardiranje Slovenije 1944 - 1945

V pogovoru ste lahko prisluhnili mariborčanu Sašu Radovanoviču, ki je soavtor knjige Bombardiranje Slovenija 1944 - 1945. Gre za sorazmerno neznan segment naše zgodovine, ki pa še danes vpliva na življenje pri nas.  Maribor je bil zaradi strateške lege in tamkajšnje tovarne v zadnjih dveh letih druge sv. vojne eno najbolj bombardiranih mest. Zavezniki so nanj odvrgli kar 3.259 ton bomb in uničili 47 odstotkov stavb. Približno 10 odstotkov jih ni eksplodiralo in na njih še danes stoji kar nekaj zgradb, tudi šolskih ...

Jože Bartolj

spominpolitikaSašo RadovanovičBombardiranje Slovenije 1944 - 1945Bombe v Mariboru

Radijski misijon 2024

VEČ ...|23. 3. 2024
7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

Mitja Markovič

duhovnostodnosimisijon2024

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|16. 4. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 16. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 16. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|16. 4. 2024
Umrl je zamejski Slovenec Samo Pahor

Iz Trsta so sporočili, da je v 85. letu starosti umrl zgodovinar, šolnik in borec za pravice Slovencev v Italiji Samo Pahor. Na poseben način si je prizadeval za uporabo slovenskega jezika v javnosti in v odnosu do italijanskih oblasti. Rodil se je slovenskim staršem leta 1939 v Trbovljah, kamor se je leta 1929 zaradi pritiskov fašizma in preganjanja izselil njegov oče, ki je bil na Tržaškem družbeno zelo aktiven učitelj. Zavedna družina se je v Trst vrnila po vojni, leta 1945. Samo Pahor je tam obiskoval slovenske šole. Od leta 1973 do upokojitve je bil profesor zgodovine in slovenščine na slovenskem pedagoškem liceju Anton Martin Slomšek, kjer je prav tako opravljal naloge ravnatelja. Poučeval je tudi v Gorici. V letih 1992 in 1993 je bil predstavnik stranke Slovenska skupnost v tržaškem občinskem svetu. Decembra lani je prejel medaljo za zasluge Republike Slovenije. 

Umrl je zamejski Slovenec Samo Pahor

Iz Trsta so sporočili, da je v 85. letu starosti umrl zgodovinar, šolnik in borec za pravice Slovencev v Italiji Samo Pahor. Na poseben način si je prizadeval za uporabo slovenskega jezika v javnosti in v odnosu do italijanskih oblasti. Rodil se je slovenskim staršem leta 1939 v Trbovljah, kamor se je leta 1929 zaradi pritiskov fašizma in preganjanja izselil njegov oče, ki je bil na Tržaškem družbeno zelo aktiven učitelj. Zavedna družina se je v Trst vrnila po vojni, leta 1945. Samo Pahor je tam obiskoval slovenske šole. Od leta 1973 do upokojitve je bil profesor zgodovine in slovenščine na slovenskem pedagoškem liceju Anton Martin Slomšek, kjer je prav tako opravljal naloge ravnatelja. Poučeval je tudi v Gorici. V letih 1992 in 1993 je bil predstavnik stranke Slovenska skupnost v tržaškem občinskem svetu. Decembra lani je prejel medaljo za zasluge Republike Slovenije. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Sol in luč

VEČ ...|16. 4. 2024
Micah R. Sadigh: Eksistencialno potovanje

Večna eksistencialna vprašanja, vprašanja o smislu življenja, nas zadanejo prej ali slej, pa naj se v blišču in hrupu sodobnega potrošništva ta notranji glas še tako trudimo utišati. Dunajski psihiater Viktor Frankl in ruski literarni klasik Lev Tolstoj sta tem razmislekom posvetila vse življenje in filozof, Micah Sadigh, v svojem delu preplete njuna spoznanja in zahtevne filozofske principe skuša približati sleherniku.

S Franklovo logoterapevtsko mislijo in Tolstojevim čutom za najgloblje v človeku, nagovori vprašanja trpljenja, smrti in življenjskega smisla. Predstavili smo nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Eksistencialno potovanje, ki jo je napisal Micah Sadigh in je izšla pri  Celjski Mohorjevi družbi.

Micah R. Sadigh: Eksistencialno potovanje

Večna eksistencialna vprašanja, vprašanja o smislu življenja, nas zadanejo prej ali slej, pa naj se v blišču in hrupu sodobnega potrošništva ta notranji glas še tako trudimo utišati. Dunajski psihiater Viktor Frankl in ruski literarni klasik Lev Tolstoj sta tem razmislekom posvetila vse življenje in filozof, Micah Sadigh, v svojem delu preplete njuna spoznanja in zahtevne filozofske principe skuša približati sleherniku.

S Franklovo logoterapevtsko mislijo in Tolstojevim čutom za najgloblje v človeku, nagovori vprašanja trpljenja, smrti in življenjskega smisla. Predstavili smo nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Eksistencialno potovanje, ki jo je napisal Micah Sadigh in je izšla pri  Celjski Mohorjevi družbi.

Tadej Sadar

družbaodnosi

Kulturni utrinki

VEČ ...|16. 4. 2024
Andrej Doblehar o razstavi Abstraktni Stane Kregar 

V Galeriji Prešernovih nagrajencev Kranj bodo v sredo, 17. aprila ob 19. uri odprli razstavo Abstraktni Stane Kregar Slike in dela na papirju 1953 - 1963. Razstavo nam je predstavil kustos dr. Andrej Doblehar.

Andrej Doblehar o razstavi Abstraktni Stane Kregar 

V Galeriji Prešernovih nagrajencev Kranj bodo v sredo, 17. aprila ob 19. uri odprli razstavo Abstraktni Stane Kregar Slike in dela na papirju 1953 - 1963. Razstavo nam je predstavil kustos dr. Andrej Doblehar.

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostStane KregarAndrej Dobleharabstraktni Stane KregarGalerija prešernovih nagrajencev