Mitja Pucelj: Slovenska groteska

Pucelj razkriva zgodbo umora prisilnih delavcev ob koncu vojne. Opozarja na pomen obsodbe preteklih zločinov za boljšo prihodnost in kritizira medijsko obravnavo preteklosti ter sedanjosti v Sloveniji.

Luka Rozman: 3450 umorjenih

Odkrijte skrivnostno in ganljivo zgodbo skrite grozote v slovenski zgodovini z razstavo »3450 umorjenih: Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin«. Razstava razkriva tragične usode 3450 moških, umorjenih v nepojasnjenih okoliščinah po koncu druge svetovne vojne, skozi arheološke izkope, osebne predmete žrtev in zgodovinske analize. Ta dogodek prinaša v ospredje temne dele naše preteklosti in odpira vrata spravi in razumevanju. Pridružite se nam in se dotaknite koščka skrite zgodovine, ki je oblikoval našo sedanjost. Besedilo lahko tudi preberete na casnik.si.

Zeleni prehod med alkimijo in perpetuum mobile

Andrej Tomelj raziskuje provokativno perspektivo o zelenem prehodu, ki ga primerja z alkimijo in perpetuum mobile preteklosti. Avtor izpostavlja skeptičen pogled na trenutne politike zelenega prehoda in brezogljične družbe, poudarja nevarnosti, ki jih te politike predstavljajo za Evropo, in opozarja na paradoksalno zanašanje na nezanesljive obnovljive vire. Pridružite se g. Tomelju, ki je pod drobnogled vzel to kompleksno in deljeno temo, ter odkrijte, kako se zgodovinske lekcije in sodobni izzivi prepletajo v naših prizadevanjih za boljši jutri. Poslušajte, da razširite svoje obzorje. Komentar si lahko tudi preberete na Časnik.si.

Nika, slovenska – hollywoodska – zvezda vodnica v bedo in propad

Avtorica se sprašuje, kdo stoji v ozadju in kdo je finančno podprl nastop Nike Kovač, ki jo imenuje največja slovenska neokomunistična in feministična političarka, med podeljevanjem oskarjev v Hollywoodu. To je bila po besedah avtorice komentarja propaganda pred volitvami v EU na najvišjem nivoju. Med drugim zapiše še, da Niko Kovač ne zanima veliko število revnih slovenskih otrok, ona se zaletava samo v še nerojene. Ona je plačana samo za čim uspešnejše zmage nad še nerojenimi otroki. Več⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠

Anton Kobal: Kje je tisto “nekaj več” od demagogije in polnjenja lastnih žepov?

Težko je razumeti, kaj se je zgodilo temu narodu, da je postal brezbrižen do razpada sistema in veljavnih vrednot. Že običajni ljudje vidimo, da je oblast brez vsake vizije in da je ves teater namenjen samo ropanju države.  Aktivizem je postal dobra tržna niša za mnoge posameznike, ki v normalnem demokratičnem in tržnem okolju ne bi nikoli uspeli. Pri nas pa aktivisti upravljajo z državo. Glavni cilj aktivistov je, da vzbujajo pozornost, tako pač deluje marketing. Problem je, ker svoje ideje prodajajo samo enemu kupcu, državi, in ker so popolnoma razvrednotili pošteno delo.

Človek mora v nekaj verovati in pri nas očitno globoko verujemo v socializem

Očitno je verovanje v transcendentno ena izmed ključnih lastnosti ljudi, da smo se oblikovali kot humana razmišljujoča in socialno organizirana bitja na zemeljski obli. Da v nekaj verjamemo, je očitno osebnostna lastnost. Tudi to, da v nič ne verujemo (izgubimo vero v obče vrednote), je neke vrste verovanje. Osebnostnih lastnosti pa ne moremo kar izgubiti ali jih zanemariti, ker je to v našem genskem zapisu. Sama oblika verovanja ali to, v kaj verujemo, pa je sociološka zadeva. Osebnostne lastnosti se ne spreminjajo (lahko se samo na nekako skrijejo), medtem ko se vrednote in verovanja oblikujejo v socialnem okolju in se s časom lahko spreminjajo.

Bo Italija zgled Sloveniji, da umakne vse spomenike revoluciji in njenim akterjem na odpad zgodovine?

Iva Pavlin Žurman razpravlja o provokativni temi, ki buri duhove tako v Sloveniji kot v Italiji. Raziskuje politične in zgodovinske odmeve predloga italijanske premierke, da se umaknejo odlikovanja jugoslovanskemu diktatorju Titu, in razmišlja, ali bi Slovenija morala slediti temu zgledu ter odstraniti spomenike, povezane z revolucijo. Ta diskusija se dotika vprašanj evropske zavesti in totalitarizma, predvsem pa odpira dialog o tem, kako se soočamo s preteklostjo in kaj to pomeni za našo prihodnost. Pridružite se nam v tem premisleku o identiteti, zgodovini in spominu.

Luka Petrič: Zdravniki vladi nastavljajo ogledalo sistema – koliko časa lahko sistem zdrži brez njihovih nadur?

Z včerajšnjim dnem so zdravniki preklicali soglasja za nadurno delo. Za ta korak se je po oceni Fidesa odločila približno polovica zdravnikov. V praksi pa to pomeni, da ne bodo delali več kot 48 ur tedensko in več kot 16 ur neprekinjeno. 

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Časnik.si.