Is podcast
Nadškof Stanislav Zore je spregovoril o nekaterih duhovnih spodbudah papeža Frančiška v minulem letu, o obrobjih in najbolj ranljivih, na katere je papež večkrat spomnil ter o nekaterih njegovih sporočilih današnjemu svetu.
cerkev info duhovnost novi koronavirus dialog zaupanje poslušanje solidarnost migranti nerojeni sinoda
Nadškof Stanislav Zore je spregovoril o nekaterih duhovnih spodbudah papeža Frančiška v minulem letu, o obrobjih in najbolj ranljivih, na katere je papež večkrat spomnil ter o nekaterih njegovih sporočilih današnjemu svetu.
Nadškof Stanislav Zore je spregovoril o nekaterih duhovnih spodbudah papeža Frančiška v minulem letu, o obrobjih in najbolj ranljivih, na katere je papež večkrat spomnil ter o nekaterih njegovih sporočilih današnjemu svetu.
cerkevinfoduhovnostnovi koronavirusdialogzaupanjeposlušanjesolidarnostmigrantinerojenisinoda
V oddaji ste lahko prisluhnili moralnemu teologu dr. Gabrielu Kavčiču, ki je podrobneje predstavil vatikanski dokument o človekovem dostojanstvu Dignitas infinita.
V oddaji ste lahko prisluhnili moralnemu teologu dr. Gabrielu Kavčiču, ki je podrobneje predstavil vatikanski dokument o človekovem dostojanstvu Dignitas infinita.
V oddaji ste slišali kratek povzetek vatikanskega dokumenta, ki je obsodil vse vrste kršitev človeškega dostojanstva, vključno s splavom, nadomestnim materinstvom in evtanazijo. Evropski parlament pa je medtem izglasoval vključitev t.i. pravice do splava v Listino EU o temeljnih pravicah; Je to zaton naše Zahodne družbe? V oddaji ste lahko slišali tudi, kaj papež pravi o kreposti srčnosti, ki nam pomaga, da se borimo proti zlu v svetu, o čem so se pogovarjali delegati več kot 200 škofovskih konferenc iz Italije, med katerimi je bil predsednik Slovenske Karitas nadškof Alojzij Cvikl, pa tudi, kako pet let po požaru poteka obnova Cerkve Notre Dame.
V oddaji ste slišali kratek povzetek vatikanskega dokumenta, ki je obsodil vse vrste kršitev človeškega dostojanstva, vključno s splavom, nadomestnim materinstvom in evtanazijo. Evropski parlament pa je medtem izglasoval vključitev t.i. pravice do splava v Listino EU o temeljnih pravicah; Je to zaton naše Zahodne družbe? V oddaji ste lahko slišali tudi, kaj papež pravi o kreposti srčnosti, ki nam pomaga, da se borimo proti zlu v svetu, o čem so se pogovarjali delegati več kot 200 škofovskih konferenc iz Italije, med katerimi je bil predsednik Slovenske Karitas nadškof Alojzij Cvikl, pa tudi, kako pet let po požaru poteka obnova Cerkve Notre Dame.
V tokratni oddaji smo povzeli velikonočno dogajanje v Vatikanu in druge novice iz življenja Cerkve po svetu.
V tokratni oddaji smo povzeli velikonočno dogajanje v Vatikanu in druge novice iz življenja Cerkve po svetu.
Na velikonočni dan, ko iz praznega groba, v katerega je bilo položeno Jezusovo telo, sije luč, smo še posebej povezani s Sveto deželo. Zato smo tem krajem posvetili tudi današnjo oddajo. V njej smo namreč spregovorili o knjigi z naslovom: Jeruzalemski izziv. Kakšno besedilo nastane, ko Sveti sedež pošlje znanega francoskega pisatelja na romanje v Sveto deželo? Éric-Emmanuel Schmitt je eden najbolj branih in prevajanih sodobnih francoskih pisateljev. Knjigo sta predstavila novinar, diplomat in fotograf Milko Dolinšek in vodja Komisariata za Sveto deželo p. Peter Lavrih.
Na velikonočni dan, ko iz praznega groba, v katerega je bilo položeno Jezusovo telo, sije luč, smo še posebej povezani s Sveto deželo. Zato smo tem krajem posvetili tudi današnjo oddajo. V njej smo namreč spregovorili o knjigi z naslovom: Jeruzalemski izziv. Kakšno besedilo nastane, ko Sveti sedež pošlje znanega francoskega pisatelja na romanje v Sveto deželo? Éric-Emmanuel Schmitt je eden najbolj branih in prevajanih sodobnih francoskih pisateljev. Knjigo sta predstavila novinar, diplomat in fotograf Milko Dolinšek in vodja Komisariata za Sveto deželo p. Peter Lavrih.
V oddaji ste slišali nekaj odlomkov iz avtobiografije papeža Frančiška z naslovom »Življenje. Moja zgodovina v Zgodovini«. V več državah je izšla 19. marca, ob 11. obletnici uradnega začetka njegovega pontifikata. Prisluhnili pa ste lahko tudi razmišljanju portala Vatican News ob smrti Paula Alexandra, ki je 72 let preživel v železnih pljučih.
V oddaji ste slišali nekaj odlomkov iz avtobiografije papeža Frančiška z naslovom »Življenje. Moja zgodovina v Zgodovini«. V več državah je izšla 19. marca, ob 11. obletnici uradnega začetka njegovega pontifikata. Prisluhnili pa ste lahko tudi razmišljanju portala Vatican News ob smrti Paula Alexandra, ki je 72 let preživel v železnih pljučih.
V oddaji ste lahko slišali, da je sveti oče začel nov niz katehez o krepostih, da je praznoval 11. obletnico izvolitve na Petrov sedež, pa tudi, kaj je mislil s svojim povabilom k pogajalski mizi vsem vpletenim v vojno v Ukrajini. Oddaja pa je bila tudi mladostno obarvana, saj sta nam dva udeleženca Lifeteen usposabljanja, ki je potekalo v Španiji, posredovala svoje navdušenje nad življenjem z najstniki. Namen omenjenega gibanja, ki se je začelo v ZDA, je namreč mlade voditi do srečanja s Kristusom.
V oddaji ste lahko slišali, da je sveti oče začel nov niz katehez o krepostih, da je praznoval 11. obletnico izvolitve na Petrov sedež, pa tudi, kaj je mislil s svojim povabilom k pogajalski mizi vsem vpletenim v vojno v Ukrajini. Oddaja pa je bila tudi mladostno obarvana, saj sta nam dva udeleženca Lifeteen usposabljanja, ki je potekalo v Španiji, posredovala svoje navdušenje nad življenjem z najstniki. Namen omenjenega gibanja, ki se je začelo v ZDA, je namreč mlade voditi do srečanja s Kristusom.
Pred časom smo v oddaji predstavili akcijo Društva Operando, ki je želelo polepšati božič 800 otrokom v perujskem Tarapotu. Pri laiškem misijonarju Nacetu Volčiči smo preverili, kako je akcija uspela. Z njim pa smo spregovorili tudi o novi akciji, saj sta z ženo Silvo že na novi misiji. Zdaj pomagata v skupnosti Barka v Hondurasu.
Pred časom smo v oddaji predstavili akcijo Društva Operando, ki je želelo polepšati božič 800 otrokom v perujskem Tarapotu. Pri laiškem misijonarju Nacetu Volčiči smo preverili, kako je akcija uspela. Z njim pa smo spregovorili tudi o novi akciji, saj sta z ženo Silvo že na novi misiji. Zdaj pomagata v skupnosti Barka v Hondurasu.
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo gostili s. Jožico in s. Barbaro, ki že vrsto let delujeta v Ukrajini. Z nami sta delili junaške zgodbe, ki jih živita vsak dan, ko se odzivata na prošnje za pomoč. Urša Cankar Soares pa je pojasnila, zakaj si francoski predsednik Macron prizadeva, da bi pravico do splava zapisal v ustavo.
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo gostili s. Jožico in s. Barbaro, ki že vrsto let delujeta v Ukrajini. Z nami sta delili junaške zgodbe, ki jih živita vsak dan, ko se odzivata na prošnje za pomoč. Urša Cankar Soares pa je pojasnila, zakaj si francoski predsednik Macron prizadeva, da bi pravico do splava zapisal v ustavo.
Poslanstvo oddaje je obveščanje naših poslušalcev o tem, kaj dela papež, Sveti sedež, kaj se dogaja v Vesoljni Cerkvi in krščanski skupnosti nasploh. V njej predstavljamo tudi druge aktualne dogodke s kulturnega, političnega in gospodarskega življenja, ki zadevajo kristjane oziroma človeštvo v celoti. Dinamika vere je namreč zelo pomembna za današnje razumevanje sveta.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Evropsko sodišče za človekove pravice je 9. aprila izreklo prelomno sodbo, v kateri je Švico obtožilo pomanjkljivega ukrepanja proti podnebnim spremembam. Kaj to dejansko pomeni tudi za kmetijstvo je povedal prof. dr. Jernej Letnar Černič. V oddaji pa smo se ustavili tudi ob prehodu hladne fronte in s tem povezanim nastankom pozebe v nekaterih krajih.
Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.
Prisluhnite pogovorom, ki smo jih v Bruslju pripravili z evropskimi poslanci. Romana Tomc, Matjaž Nemec, Franc Bogovič, Irena Joveva in Ljudmila Novak so spregovorili o minulem delu v evropskem parlamentu, krizah s katerimi se sooča Evropska unija in tudi o izzivih, ki 27-terico čakajo po junijskih volitvah.
Kako človek pravzaprav deluje, zakaj nekoga razburi nekaj, kar drugega pusti popolnoma hladnega. Zakaj se nekdo vede tako, nekdo drug pa drugače? Zakaj smo včasih brez razloga slabe volje? To so osnovna psihološka vprašanja. Vprašanja o tem, kako zaznavamo sebe in druge. Za kaj si prizadevamo in česa se bojimo? Kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni? Si zaupamo, ali ne? Kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje? Vse to je psihologija oziroma filozofija, če o teh vprašanjih razmišljamo na splošno. O vsem tem piše psihologinja in terapevtka, Stefanie Stahl, v knjigi z naslovom Kdo smo, ki je izšla pri založbi Učila.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Sinoči (24.4.) ob 19.30 je bil v nunski cerkvi 6. koncert Sakralnega abonmaja. Nastopil je Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana pod vodstvom dirigenta Ambroža Čopija, ki bil naš gost.
Tomelj prinaša razmišljanje o vlogi sodobnih medijev in njihovem vplivu na javno mnenje. Avtor kritično obravnava, kako novinarji pogosto zgolj površno obravnavajo pomembne teme, s čimer bralcem preprečujejo, da bi dosegli resnično razumevanje dogajanj. S svojim pisanjem želi spodbuditi k večji preudarnosti pri sprejemanju informacij iz medijev.
Za več informacij si lahko ogledate izvirni članek na Časnik.si.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Za testo potrebujemo pol litra oz. 30 dag moke, ob strani damo slabo žličko soli, 1/3 kocke (cca. 15 dag) kvasa – dodamo malo sladkorja in toplega mleka – vstavimo v jamico na sredi moke. V testo dodamo še eno jajce, malo olja (olivnega ali sončničnega) in 1 dl toplega mleka. Če hočemo še finejše, to je bolj mehko testo, lahko v moko dodamo kakšno žlico navadnega jogurta. Testo dobro ugnetemo z roko in pustimo vzhajati, da ga je še enkrat več. Pazimo, da ne prehaja – površina ne sme biti nagubana. Nato pekač namažem s trdo maščobo - z maslom ali pa z mastjo - in testo razvaljamo skoraj na velikost pekača. Nato ga z roko prenesemo in s prsti razširimo do robov. Nadeva naredimo po želji. Sestra Nikolina je povedala, da vedno namaže paradižnikov mezgo (ki jo izboljša z žlico kuhane smetana z mleka), potrese z origanom in baziliko, potrese še sesekljano kislo kumaro, olivo, salamo, šunko, tuno iz konzerve ... na vrhu naj bo nariban sir. Pečemo v pečici pri 190 – 200 stopinjah Celzija 15 – 18 minut, da se lepo zapeče. Če pečica še ni dovolj ogreta oziroma vemo, da gostov še ne bo - koliko časa lahko pica počaka na pekaču, že obložena? Lahko tudi pol ure ali več. Boljše je, da tako počaka, kot da pečeno moramo pogrevati. Pečeno pico sicer takoj vzamemo iz pečice, je preložimo na desko in pokrijemo s pekačem, da se omedi – postane mehka in okusnejša.