Is podcast
V oddaji ste lahko slišali, da so Laško, Ljubljana in Ptuj postala del Unescove globalne mreže učečih se mest, poročali pa smo tudi o slovenskih dosežkih zbranih v Guinnessovi knjigi rekordov, urejanju prometa v Mariboru, blagoslovu novega trga pred domžalsko cerkvijo in razstavi razvoja gasilstva v Šinkovem Turnu.
V oddaji ste lahko slišali, da so Laško, Ljubljana in Ptuj postala del Unescove globalne mreže učečih se mest, poročali pa smo tudi o slovenskih dosežkih zbranih v Guinnessovi knjigi rekordov, urejanju prometa v Mariboru, blagoslovu novega trga pred domžalsko cerkvijo in razstavi razvoja gasilstva v Šinkovem Turnu.
V oddaji ste lahko slišali, da so Laško, Ljubljana in Ptuj postala del Unescove globalne mreže učečih se mest, poročali pa smo tudi o slovenskih dosežkih zbranih v Guinnessovi knjigi rekordov, urejanju prometa v Mariboru, blagoslovu novega trga pred domžalsko cerkvijo in razstavi razvoja gasilstva v Šinkovem Turnu.
Poročali smo o nasprotovanju sončni elektrarni v Dekanih, novostih v termah Olimia, Ptuj in 3000 v Moravskih Toplicah, projektu Hiša za otroke, Festivalu hrane za možgane in zaključnem dogodku bralne značke za uporabnike varstveno delovnih centrov SAŠA.
Poročali smo o nasprotovanju sončni elektrarni v Dekanih, novostih v termah Olimia, Ptuj in 3000 v Moravskih Toplicah, projektu Hiša za otroke, Festivalu hrane za možgane in zaključnem dogodku bralne značke za uporabnike varstveno delovnih centrov SAŠA.
Poročali smo o prodaji stavbe v kateri se nahaja Upravna enota Murska Sobota, 30-letnici najstarejšega turističnega rudniškega rova v Idriji, novih načrtih za Visoški dvorec, kjer naj bi zaživel rehabilitacijski center, in o ponovnem odprtju Mozirskega gaja, kjer si je spet mogoče ogledati spomladansko cvetje.
Poročali smo o prodaji stavbe v kateri se nahaja Upravna enota Murska Sobota, 30-letnici najstarejšega turističnega rudniškega rova v Idriji, novih načrtih za Visoški dvorec, kjer naj bi zaživel rehabilitacijski center, in o ponovnem odprtju Mozirskega gaja, kjer si je spet mogoče ogledati spomladansko cvetje.
Poročali smo o priključitvi 150 gospodinjstev na kanalizacijsko omrežje na območju Nove Gorice, načrtih za gradnjo Nacionalnega centra za zaščito in reševanje v Murski Soboti, rekordno hitri izgradnji krožišča v Ivančni Gorici, načrtih za odprtje novega mlina na Muri v Ižakovcih in tradicionalni 17. Špargljádi v Brestovíci pri Komnu.
Poročali smo o priključitvi 150 gospodinjstev na kanalizacijsko omrežje na območju Nove Gorice, načrtih za gradnjo Nacionalnega centra za zaščito in reševanje v Murski Soboti, rekordno hitri izgradnji krožišča v Ivančni Gorici, načrtih za odprtje novega mlina na Muri v Ižakovcih in tradicionalni 17. Špargljádi v Brestovíci pri Komnu.
Velikonočno tridnevje praznujemo z obredi v cerkvah, z največjim krščanskim praznikom, pa so povezani tudi najrazličnejši običaji in prireditve. O njih smo spregovorili z etnologinjo dr. Neno Židov iz Slovenskega etnografskega muzeja.
Velikonočno tridnevje praznujemo z obredi v cerkvah, z največjim krščanskim praznikom, pa so povezani tudi najrazličnejši običaji in prireditve. O njih smo spregovorili z etnologinjo dr. Neno Židov iz Slovenskega etnografskega muzeja.
Poročali smo o spremembah na področju urgentnih centrov, načrtih za izgradnjo mednarodnega logističnega centra v Beltincih, okoljskih vprašanjih povezanih s kompostarno Ceršak, nagradi Zlati kamen, ki jo je za razvoj prejela Mestna občina Murska Sobota, zmanjšanju števila parkirišč po rekonstrukciji ceste na Vršič, zahtevah za ureditev prometnih razmer v občini Vojnik in razpravi o medvrstniškem nasilju v Celju.
Poročali smo o spremembah na področju urgentnih centrov, načrtih za izgradnjo mednarodnega logističnega centra v Beltincih, okoljskih vprašanjih povezanih s kompostarno Ceršak, nagradi Zlati kamen, ki jo je za razvoj prejela Mestna občina Murska Sobota, zmanjšanju števila parkirišč po rekonstrukciji ceste na Vršič, zahtevah za ureditev prometnih razmer v občini Vojnik in razpravi o medvrstniškem nasilju v Celju.
Poročali smo o vlaganjih v zdravstveno infrastrukturo v Logatcu in Slovenj Gradcu, nadgradnji železniške proge na Jesenicah, investicijah v koprsko pristanišče, združitvi več občin za čistejšo Zgornjo Savinjsko dolino, vrnitvi štorkelj v Slovenijo in skrbi za ptice, netopirje in hrošče ob Bukovniškem jezeru.
Poročali smo o vlaganjih v zdravstveno infrastrukturo v Logatcu in Slovenj Gradcu, nadgradnji železniške proge na Jesenicah, investicijah v koprsko pristanišče, združitvi več občin za čistejšo Zgornjo Savinjsko dolino, vrnitvi štorkelj v Slovenijo in skrbi za ptice, netopirje in hrošče ob Bukovniškem jezeru.
Poročali smo o poteku sanacije po poplavah v občini Gorenja vas - Poljane, načrtih za uvedbo pokrajin, problematiki kmetov zgornje Gorenjske, nespoštovanju gradbene in druge zakonodaje v občini Hoče in o gregorjevm, ki že naznanja pomlad in prinaša tudi kakšno novo ljubezen.
Poročali smo o poteku sanacije po poplavah v občini Gorenja vas - Poljane, načrtih za uvedbo pokrajin, problematiki kmetov zgornje Gorenjske, nespoštovanju gradbene in druge zakonodaje v občini Hoče in o gregorjevm, ki že naznanja pomlad in prinaša tudi kakšno novo ljubezen.
Poročali smo o novem Biotehnološkem stičišču, pridobitvi dodatnih prostorov Osnovne šole IV. v Murski Soboti, vojaškem strelišču v Apačah, razširjenosti divjadi in zveri na Gorenjskem ter razvoju vinogradništva in turizma v Halozah.
Poročali smo o novem Biotehnološkem stičišču, pridobitvi dodatnih prostorov Osnovne šole IV. v Murski Soboti, vojaškem strelišču v Apačah, razširjenosti divjadi in zveri na Gorenjskem ter razvoju vinogradništva in turizma v Halozah.
V oddaji Iz naših krajev spremljamo dogajanje po slovenskih občinah. V njej poročamo o različnih prireditvah, slovesnostih, običajih in drugih zanimivih dogodkih. Oddajo z izjavami oziroma sodelovanjem v krajših pogovorih popestrijo posamezniki, ki delujejo v različnih družbeno-političnih sferah lokalnega okolja.
Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?
Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.
V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Kot vedno smo začeli z dobro novico, tokrat o minuli nedelji Dobrega pastirja in tednu molitve za duhovne poklice. Med drugim smo se vprašali: kakšna bo Cerkev jutrišnjega dne in se navezali tudi na razpravo o evtanaziji.
Naš gost je bil akademski slikar Lojze Čemažar, eden najvidnejših sodobnih cerkvenih slikarjev na Slovenskem, katerega slog zaznamujeta asketska figuralika in v simbolnem jeziku interpretirana tradicionalna krščanska motivika. V začetku meseca februarja so mu slovenski škofje podelili odličje sv. Cirila in Metoda in zato smo se določili, da umetnika povabimo k pogovoru.
Državna sekretarka na Uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar se je v soboto udeležila odprtja in blagoslova prenovljenega večnamenskega igrišča v Štmavru, ki ga je pripravilo Kulturno društvo Sabotin. Igrišče je nastalo ob finančni podpori Urada in s prostovoljnim delom domačinov. Dogodek so s prisrčnim petjem popestrili najmlajši iz Otroškega pevskega zbora Štmaver. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon pa je danes na uradu sprejel mlado nadobudno alpsko smučarko, zamejsko Slovenko Caterino Sinigoi iz Nabrežine pri Trstu. Vse do lanskega poletja je trenirala pod okriljem Smučarskega kluba Devin, v sezoni, ki se počasi zaključuje, pa je začela tekmovati pod slovensko zastavo. Vpisana je v Smučarski klub Gorica iz Nove Gorice. V zadnjih mesecih je nanizala že kar nekaj uspehov, med drugim je zasedla odlično tretje mesto na tekmi za slovensko prvenstvo v slalomu. Ob tej priložnosti je Caterina uradu podarila tudi svoj dres.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Sinoči (24.4.) ob 19.30 je bil v nunski cerkvi 6. koncert Sakralnega abonmaja. Nastopil je Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana pod vodstvom dirigenta Ambroža Čopija, ki bil naš gost.
Tomelj prinaša razmišljanje o vlogi sodobnih medijev in njihovem vplivu na javno mnenje. Avtor kritično obravnava, kako novinarji pogosto zgolj površno obravnavajo pomembne teme, s čimer bralcem preprečujejo, da bi dosegli resnično razumevanje dogajanj. S svojim pisanjem želi spodbuditi k večji preudarnosti pri sprejemanju informacij iz medijev.
Za več informacij si lahko ogledate izvirni članek na Časnik.si.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Za testo potrebujemo pol litra oz. 30 dag moke, ob strani damo slabo žličko soli, 1/3 kocke (cca. 15 dag) kvasa – dodamo malo sladkorja in toplega mleka – vstavimo v jamico na sredi moke. V testo dodamo še eno jajce, malo olja (olivnega ali sončničnega) in 1 dl toplega mleka. Če hočemo še finejše, to je bolj mehko testo, lahko v moko dodamo kakšno žlico navadnega jogurta. Testo dobro ugnetemo z roko in pustimo vzhajati, da ga je še enkrat več. Pazimo, da ne prehaja – površina ne sme biti nagubana. Nato pekač namažem s trdo maščobo - z maslom ali pa z mastjo - in testo razvaljamo skoraj na velikost pekača. Nato ga z roko prenesemo in s prsti razširimo do robov. Nadeva naredimo po želji. Sestra Nikolina je povedala, da vedno namaže paradižnikov mezgo (ki jo izboljša z žlico kuhane smetana z mleka), potrese z origanom in baziliko, potrese še sesekljano kislo kumaro, olivo, salamo, šunko, tuno iz konzerve ... na vrhu naj bo nariban sir. Pečemo v pečici pri 190 – 200 stopinjah Celzija 15 – 18 minut, da se lepo zapeče. Če pečica še ni dovolj ogreta oziroma vemo, da gostov še ne bo - koliko časa lahko pica počaka na pekaču, že obložena? Lahko tudi pol ure ali več. Boljše je, da tako počaka, kot da pečeno moramo pogrevati. Pečeno pico sicer takoj vzamemo iz pečice, je preložimo na desko in pokrijemo s pekačem, da se omedi – postane mehka in okusnejša.