Na Gorenjskem je znova oživela pobuda o univerzi. Tamkajšnji župani želijo vanjo povezati raziskovalne in pedagoške ustanove, ki bi tako združile znanje in tudi bolje sodelovale. Zamisel, ki ni prva te vrste, je že na mizah vlade, ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter državnega zbora. V Kranju se med drugim nahajata dislocirana enota Evropske pravne fakultete ter Fakulteta za državne in evropske študije, ki sta članici Nove univerze. Za naš radio je spregovoril njen rektor dr. Matej Avbelj, vprašali smo ga tudi, kje vidi največje težave visokega šolstva v Sloveniji in kako jih rešiti.
Na Gorenjskem je znova oživela pobuda o univerzi. Tamkajšnji župani želijo vanjo povezati raziskovalne in pedagoške ustanove, ki bi tako združile znanje in tudi bolje sodelovale. Zamisel, ki ni prva te vrste, je že na mizah vlade, ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter državnega zbora. V Kranju se med drugim nahajata dislocirana enota Evropske pravne fakultete ter Fakulteta za državne in evropske študije, ki sta članici Nove univerze. Za naš radio je spregovoril njen rektor dr. Matej Avbelj, vprašali smo ga tudi, kje vidi največje težave visokega šolstva v Sloveniji in kako jih rešiti.
Na Gorenjskem je znova oživela pobuda o univerzi. Tamkajšnji župani želijo vanjo povezati raziskovalne in pedagoške ustanove, ki bi tako združile znanje in tudi bolje sodelovale. Zamisel, ki ni prva te vrste, je že na mizah vlade, ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter državnega zbora. V Kranju se med drugim nahajata dislocirana enota Evropske pravne fakultete ter Fakulteta za državne in evropske študije, ki sta članici Nove univerze. Za naš radio je spregovoril njen rektor dr. Matej Avbelj, vprašali smo ga tudi, kje vidi največje težave visokega šolstva v Sloveniji in kako jih rešiti.
Vojni v Ukrajini še ni videti konca, v petek se je zgodil napad na koncertno dvorano v bližini Moskve, rusko sodišče je četverici osumljencev že dosodilo dvomesečni pripor z možnostjo podaljšanja, zaradi terorizma jim grozi dosmrtna zaporna kazen. Poleg tega tudi vojna v Gazi ne pojenja, Varnostni svet ima danes na mizi novo besedilo resolucije. Napeto je tudi ozračje doma. Tanja Dominko se je ob tem pogovarjala z nekdanjim ministrom za zunanje zadeve dr. Anžetom Logarjem.
Vojni v Ukrajini še ni videti konca, v petek se je zgodil napad na koncertno dvorano v bližini Moskve, rusko sodišče je četverici osumljencev že dosodilo dvomesečni pripor z možnostjo podaljšanja, zaradi terorizma jim grozi dosmrtna zaporna kazen. Poleg tega tudi vojna v Gazi ne pojenja, Varnostni svet ima danes na mizi novo besedilo resolucije. Napeto je tudi ozračje doma. Tanja Dominko se je ob tem pogovarjala z nekdanjim ministrom za zunanje zadeve dr. Anžetom Logarjem.
Vatikan si je minule dni prizadeval, da bi omilil razprave, povezane s papeževimi komentarji o vojni v Ukrajini. Na zastavljeno novinarsko vprašanje švicarske televizijo RTS je namreč dejal: »Ko vidiš, da si poražen, da se stvari niso izšle, je treba imeti pogum za pogajanja.« S tem je sprožil burne odzive, saj so nekateri razumeli, da bi se Ukrajina kot šibkejša morala predati. Kako pravilno razumeti vatikansko diplomacijo, nam je pojasnil nekdanji vojaški vikar Jože Plut.
Vatikan si je minule dni prizadeval, da bi omilil razprave, povezane s papeževimi komentarji o vojni v Ukrajini. Na zastavljeno novinarsko vprašanje švicarske televizijo RTS je namreč dejal: »Ko vidiš, da si poražen, da se stvari niso izšle, je treba imeti pogum za pogajanja.« S tem je sprožil burne odzive, saj so nekateri razumeli, da bi se Ukrajina kot šibkejša morala predati. Kako pravilno razumeti vatikansko diplomacijo, nam je pojasnil nekdanji vojaški vikar Jože Plut.
V sklopu Tedna katoliških šol, ki ima dva namena - predstavitev utripa in zbiranje sredstev za dijake iz socialno in finančno šibkejših družin, smo po osebnih zgodbah vprašali tudi dijaka Tineta in Ambroža, obiskujeta Škofijsko gimnazijo A. M. Slomška v Mariboru, povedala sta o lastnih izkušnjah pomoči, komu sta pomagala in kdaj sta bila tudi sama prejemnika dragocene pomoči sočloveka.
V sklopu Tedna katoliških šol, ki ima dva namena - predstavitev utripa in zbiranje sredstev za dijake iz socialno in finančno šibkejših družin, smo po osebnih zgodbah vprašali tudi dijaka Tineta in Ambroža, obiskujeta Škofijsko gimnazijo A. M. Slomška v Mariboru, povedala sta o lastnih izkušnjah pomoči, komu sta pomagala in kdaj sta bila tudi sama prejemnika dragocene pomoči sočloveka.
V sklopu Tedna katoliških šol v letu 2024 smo spoznali tudi vsebine izbirnega predmeta “Študij okolja” na Škofijski gimnaziji Antona Martina Slomška v Mariboru.
V sklopu Tedna katoliških šol v letu 2024 smo spoznali tudi vsebine izbirnega predmeta “Študij okolja” na Škofijski gimnaziji Antona Martina Slomška v Mariboru.
Na Škofijski gimnaziji Antona Martina Slomška v sklopu pouku fizike izdelujejo tudi fizikalni sef, ki je vpet v državno tekmovanje. Izdelujejo mostove iz špagetov, se izobražujejo o astronomiji, … vse to za lažje razumevanje fizikalnih zakonov. Pogovarjali smo se s profesorjem Jakobom Murko in dijaki Niko, Gašperjem in Luko. Zaupali so nam tudi prednosti katoliške šole ter svoje osebne izkušnje z dobrodelnostjo in prostovoljstvom.
Na Škofijski gimnaziji Antona Martina Slomška v sklopu pouku fizike izdelujejo tudi fizikalni sef, ki je vpet v državno tekmovanje. Izdelujejo mostove iz špagetov, se izobražujejo o astronomiji, … vse to za lažje razumevanje fizikalnih zakonov. Pogovarjali smo se s profesorjem Jakobom Murko in dijaki Niko, Gašperjem in Luko. Zaupali so nam tudi prednosti katoliške šole ter svoje osebne izkušnje z dobrodelnostjo in prostovoljstvom.
Nastja Borko je nekdanja dijakinja, danes pa vpeta v življenje Zavoda Antona Martina Slomška v Mariboru, dela kot domska vzgojiteljica. V sklopu Tedna katoliških šol smo se z njo pogovarjali o prednostih in posebnostih katoliških šol, o utripu in življenju, o težavah mladih, kako jim pomagajo in se ob sklepu pogovora zahvalili darovalcem, ki so v Tednu katoliških šol darovali sredstva v pomoč otrokom in dijakom iz socialno in finančno šibkejših družin za dokončanje šole.
Nastja Borko je nekdanja dijakinja, danes pa vpeta v življenje Zavoda Antona Martina Slomška v Mariboru, dela kot domska vzgojiteljica. V sklopu Tedna katoliških šol smo se z njo pogovarjali o prednostih in posebnostih katoliških šol, o utripu in življenju, o težavah mladih, kako jim pomagajo in se ob sklepu pogovora zahvalili darovalcem, ki so v Tednu katoliških šol darovali sredstva v pomoč otrokom in dijakom iz socialno in finančno šibkejših družin za dokončanje šole.
Prihodnji teden bodo voditelji članice Evropske unije obravnavali predlog o začetku pogajanj za vključitev Bosne in Hercegovine v povezavo. Evropska komisija omenjeno predlaga po napredku države na ključnih področjih. A državo kljub temu čaka še veliko dela. O glavnih izzivih in ključnih reformah je za naš radio spregovoril dr. Faris Kočan s Fakultete za družbene vede.
Prihodnji teden bodo voditelji članice Evropske unije obravnavali predlog o začetku pogajanj za vključitev Bosne in Hercegovine v povezavo. Evropska komisija omenjeno predlaga po napredku države na ključnih področjih. A državo kljub temu čaka še veliko dela. O glavnih izzivih in ključnih reformah je za naš radio spregovoril dr. Faris Kočan s Fakultete za družbene vede.
Slovenija je dobila nov prevod Svetega pisma. Nastal je iz izvirnih jezikov tako imenovane jeruzalemske izdaje. Na novinarski konferenci so ga predstavili direktor Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umestnosti Oto Luthar, predsednik Slovenske škofovske konference, novomeški škof Andrej Saje, predsednik SAZU Peter Štih, rektor ljubljanske univerze Gregor Majdič, rektor mariborske univerze Zdravko Kačič, dekan Teološke fakultete Univerze v Ljubljani Janez Vodičar in direktor Družine Tone Rode. Nov prevod standardnega prevoda ne ukinja, pač pa ga pomembno dopolnjuje. Dogodka se je udeležila Mateja Subotičanec, ki je pred mikrofon povabila najbolj zaslužnega za končni izdelek: profesorja doktorja Jožeta Krašovca.
Sveto pismo so prevajali: Milan Holc, Maria Carmela Palmisano, Terezija Snežna Večko, Bogomir Trošt, Janez Zupet, Maksimilijan Matjaž, Miran Špelič in Jože Krašovec, ki je bil tudi glavni urednik projekta.
Jeruzalemski prevod je izšel v sozaložništvi Slovenske škofovske konference in založbe Družina. AS/MS
Slovenija je dobila nov prevod Svetega pisma. Nastal je iz izvirnih jezikov tako imenovane jeruzalemske izdaje. Na novinarski konferenci so ga predstavili direktor Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umestnosti Oto Luthar, predsednik Slovenske škofovske konference, novomeški škof Andrej Saje, predsednik SAZU Peter Štih, rektor ljubljanske univerze Gregor Majdič, rektor mariborske univerze Zdravko Kačič, dekan Teološke fakultete Univerze v Ljubljani Janez Vodičar in direktor Družine Tone Rode. Nov prevod standardnega prevoda ne ukinja, pač pa ga pomembno dopolnjuje. Dogodka se je udeležila Mateja Subotičanec, ki je pred mikrofon povabila najbolj zaslužnega za končni izdelek: profesorja doktorja Jožeta Krašovca.
Sveto pismo so prevajali: Milan Holc, Maria Carmela Palmisano, Terezija Snežna Večko, Bogomir Trošt, Janez Zupet, Maksimilijan Matjaž, Miran Špelič in Jože Krašovec, ki je bil tudi glavni urednik projekta.
Jeruzalemski prevod je izšel v sozaložništvi Slovenske škofovske konference in založbe Družina. AS/MS
V oddaji Za življenje smo z dr. Katarino Kompan Erzar razmišljali o sv. Frančišku in sv. Klari, kako nas svetnika nagovarjata v današnjem času, zakaj in kako nas molitev umiri in na kakšne način poveže z Bogom.
Gre za iskreno izpoved o iskanju pravega veselja. Naš gost je bil duhovni pomočnik v Senožečah Pavel Kodelja, ki pravi, da pot svetosti nujno vključuje odločitev - v vsakem trenutku iz dneva v dan. Spregovoril je tudi o sprejemanju vsega, kar je zanj pripravil Bog, tudi o sprejemanju svoje bolezni, ob kateri se zaveda, da je vsak dan podarjen.
Objavili smo napotke, kako naj kmetje postopajo, če so njihovi GERK-i v aplikaciji Sopotnik označeni rdeče, pa tudi nekaj nasvetov za zamudnike z analizami tal in izdelavo gnojilnih načrtov.
Gostili smo predstavnike treh humanitarnih organizacij: Društvo Kralji ulice, Verigo dobrih ljudi in Rdeči križ. Odprli smo zanimiva vprašanja: odnos države in lokalnih skupnosti do teh organizacij, spremenjena struktura prosilcev pomoči in povedali nekaj uspešnih zgodb, ko so ljudje zaživeli na novo.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Obstaja približno osem tisoč različnih redkih bolezni, večina je genetskega izvora in v petinsedemdesetih odstotkih se izrazijo v otroštvu. Ob dnevu redkih bolezni, ki ga obeležujemo 29. februarja, je zaživel nov program neonatalnega presejalnega testiranja. Pogovarjali smo se s prof. dr. Tadejem Battelinom, pediatrom in predstojnikom Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Iz nekaj kapelj krvi, vzetih iz pete ali drobne vene novorojenčka, bodo pravočasno odkrivali še enkrat več bolezni kot so jih do sedaj, jih pravočasno začeli zdraviti in jih ozdravili - oziroma lahko preprečili njihov razvoj, s tem pa številnim otrokom omogočili kakovostno življenje.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Avtor se ustavi pri velikonočnih skrivnostih in svetih dnevih, ki so veliki četrtek, veliki petek, velika sobota, velika noč … Podčrta, da smo vsi vpeti v velikonočno dogajanje. In da križu velikega petka nihče od nas ne bo ubežal. Rešitev za vse nas je Njegov križ, ki je 2000 let zasajen v zemljo, da nam kaže pot rešitve. Celotni komentar si preberite na spletni strani Družine.