Is podcast
Epidemija se umirja, a še naprej bo potrebna previdnost. Hitri testi po ocenah stroke ustrezni.
Večina hospitaliziranih bolnikov ima simptome še šest mesecev po covidu-19.
Večina evropskih držav podaljšuje omejitvene ukrepe, strožja tudi pravila glede mask.
Vse več potreb po nujnem varstvu: v vrtcih trenutno skoraj tretjina otrok.
Nezaupnica pod vprašajem tudi zaradi koronavirusa v državnem zboru.
V Slovenski vojski hitreje do zaposlitve; pripravljajo tudi nov koncept usposabljanja.
Epidemija okrepila že prej obstoječa makroekonomska neravnotežja, Evropa išče rešitve.
Pred našimi rokometaši ena pomembnejših tekem svetovnega prvenstva.
Vreme – oblačno, a suho bo.
Epidemija se umirja, a še naprej bo potrebna previdnost. Hitri testi po ocenah stroke ustrezni.
Večina hospitaliziranih bolnikov ima simptome še šest mesecev po covidu-19.
Večina evropskih držav podaljšuje omejitvene ukrepe, strožja tudi pravila glede mask.
Vse več potreb po nujnem varstvu: v vrtcih trenutno skoraj tretjina otrok.
Nezaupnica pod vprašajem tudi zaradi koronavirusa v državnem zboru.
V Slovenski vojski hitreje do zaposlitve; pripravljajo tudi nov koncept usposabljanja.
Epidemija okrepila že prej obstoječa makroekonomska neravnotežja, Evropa išče rešitve.
Pred našimi rokometaši ena pomembnejših tekem svetovnega prvenstva.
Vreme – oblačno, a suho bo.
Epidemija se umirja, a še naprej bo potrebna previdnost. Hitri testi po ocenah stroke ustrezni.
Večina hospitaliziranih bolnikov ima simptome še šest mesecev po covidu-19.
Večina evropskih držav podaljšuje omejitvene ukrepe, strožja tudi pravila glede mask.
Vse več potreb po nujnem varstvu: v vrtcih trenutno skoraj tretjina otrok.
Nezaupnica pod vprašajem tudi zaradi koronavirusa v državnem zboru.
V Slovenski vojski hitreje do zaposlitve; pripravljajo tudi nov koncept usposabljanja.
Epidemija okrepila že prej obstoječa makroekonomska neravnotežja, Evropa išče rešitve.
Pred našimi rokometaši ena pomembnejših tekem svetovnega prvenstva.
Vreme – oblačno, a suho bo.
Zbirnik pomembnejših informativnih oddaj v programu Radia Ognjišče.
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
Evropsko sodišče za človekove pravice je 9. aprila izreklo prelomno sodbo, v kateri je Švico obtožilo pomanjkljivega ukrepanja proti podnebnim spremembam. Kaj to dejansko pomeni tudi za kmetijstvo je povedal prof. dr. Jernej Letnar Černič. V oddaji pa smo se ustavili tudi ob prehodu hladne fronte in s tem povezanim nastankom pozebe v nekaterih krajih.
Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?
Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin je naslov razstave, ki so jo v Platonovi dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani odprli 10. aprila. Odprtja razstave, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman se je udeležila množica obiskovalcev. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili Dežmanovemu nagovoru, besedam arheologov, ki sta sodelovala pri odkopu in popisu najdenih predmetov, ter slikarki Marjetki Dolinar, ki je ob tem naslikala slikarski triptih.
Rojaki na vzhodu Francije se pripravljajo na tradicionalno prvomajsko romanje v Habsterdick. Župnik in delegat Jože Kamin je povedal, da je v svetišču tudi vitraž brezjanske Matere Božje in da je tam vsak četrtek tudi slovenska sveta maša. Tokrat pričakujejo tudi romarje iz Stuttgarta in Luksemburga, sveto mašo ob 10. uri bo daroval ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, peli bodo štirje pevski zbori. Na romanju se bodi zahvalili dolgoletnem delegatu slovenskih duhovnikov v Evropi msgr. Janezu Puclju. Popoldanski program bo po tradiciji potekal na sedežu župnije v Freyming-Merlebachu.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Ob 30-letnici ponovnega delovanja Zavoda sv. Stanislava bo v sredo, 24. aprila, ob 19. uri v Kregarjevem atriju odprtje razstave nekdanjih dijakov Škofijske klasične gimnazije. Razstavo nam je predstavila mag. Bernarda Stenovec.
Vsi se želimo biti srečni in to je možno. Zagotova pot je hvaležen človek, ki se zna vsaj zvečer zahvaliti za dobro in težko v preteklem dnevu. Sadovi so več zdravja, več zadovoljstva, več miru med ljudmi in več upanja. Kako se v tej kreposti vaditi, je razmišljala s. Meta Potočnik.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Vse še ni izgubljeno, pravi Matjaž Lerš, specialist za sadjarstvo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor, saj se usodno nizke temperature niso pojavljale po celotni Sloveniji, ampak so se razmere vse tri dni lokalno zelo spreminjale. Lerš je dejal še, da je v novih intenzivnih nasadih uvedba možnosti oroševanja nujna, je pa to povezano z izjemno visokimi stroški in dosegljivostjo dovolj izdatnega vodnega vira. Oroševanje je po njegovih besedah ključnega pomena za ohranjanje sadjarstva v tako spremenljivih vremenskih razmerah, kot smo jim priča v zadnjih letih in za to so potrebna nepovratna sredstva.