Is podcast
“Jaz sem dobri pastir in poznam svoje in moje poznajo mene.” (Jn 10, 14)
Duhovni nagovor je pripravil novomeški škof msgr. Andrej Glavan.
“Jaz sem dobri pastir in poznam svoje in moje poznajo mene.” (Jn 10, 14)
Duhovni nagovor je pripravil novomeški škof msgr. Andrej Glavan.
Velika noč praznuje Kristusovo vstajenje in prinaša upanje ter notranji mir. Vera je ključnega pomena za občutenje velikonočnega veselja, saj Kristusovo odrešenje grehov daje upanje in smisel vernikom. S tem je tudi premagal smrt, kar je temelj krščanske vere. Smrt je bila vedno skrivnost, ki jo je težko razumeti, vendar Kristusova vstajenje daje upanje v večno življenje in osmišlja naše življenje na Zemlji.
Velika noč praznuje Kristusovo vstajenje in prinaša upanje ter notranji mir. Vera je ključnega pomena za občutenje velikonočnega veselja, saj Kristusovo odrešenje grehov daje upanje in smisel vernikom. S tem je tudi premagal smrt, kar je temelj krščanske vere. Smrt je bila vedno skrivnost, ki jo je težko razumeti, vendar Kristusova vstajenje daje upanje v večno življenje in osmišlja naše življenje na Zemlji.
Bela nedelja je simbol preobrazbe v Božje otroke. Papež Janez Pavel II. je nedeljo razglasil za nedeljo Božjega usmiljenja. Božje usmiljenje spreminja srca in je ključno za širjenje krščanstva. Papež poziva k veri v Jezusa in spreminjanju sveta.
Bela nedelja je simbol preobrazbe v Božje otroke. Papež Janez Pavel II. je nedeljo razglasil za nedeljo Božjega usmiljenja. Božje usmiljenje spreminja srca in je ključno za širjenje krščanstva. Papež poziva k veri v Jezusa in spreminjanju sveta.
Velika noč je pomemben praznik krščanstva, saj simbolizira vstajenje Jezusa Kristusa od mrtvih. Gre za dogodek, ki je ključnega pomena za vero in upanje kristjanov, saj predstavlja zmago življenja nad smrtjo. Ob omembi Velike noči se pogosto primerja z Božičem, praznikom Jezusovega rojstva, ki je morda bolj priljubljen zaradi lažje verjetnosti samega rojstva. Velika noč pa zahteva globljo vero in sprejemanje vstajenja, kot nekaj unikatnega in nepredstavljivega.
Velika noč je pomemben praznik krščanstva, saj simbolizira vstajenje Jezusa Kristusa od mrtvih. Gre za dogodek, ki je ključnega pomena za vero in upanje kristjanov, saj predstavlja zmago življenja nad smrtjo. Ob omembi Velike noči se pogosto primerja z Božičem, praznikom Jezusovega rojstva, ki je morda bolj priljubljen zaradi lažje verjetnosti samega rojstva. Velika noč pa zahteva globljo vero in sprejemanje vstajenja, kot nekaj unikatnega in nepredstavljivega.
Nagovor je pripravil upokojeni ljubljanski nadškof msgr. dr. Anton Stres.
Nagovor je pripravil upokojeni ljubljanski nadškof msgr. dr. Anton Stres.
Nagovor je pripravil upokojeni ljubljanski nadškof msgr. dr. Anton Stres.
Nagovor je pripravil upokojeni ljubljanski nadškof msgr. dr. Anton Stres.
Nedeljo in praznike nam s svojim nagovorom osvetlijo in poglobijo slovenski škofje.
Naš gost je bil akademski slikar Lojze Čemažar, eden najvidnejših sodobnih cerkvenih slikarjev na Slovenskem, katerega slog zaznamujeta asketska figuralika in v simbolnem jeziku interpretirana tradicionalna krščanska motivika. V začetku meseca februarja so mu slovenski škofje podelili odličje sv. Cirila in Metoda in zato smo se določili, da umetnika povabimo k pogovoru.
Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?
Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.
3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin je naslov razstave, ki so jo v Platonovi dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani odprli 10. aprila. Odprtja razstave, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman se je udeležila množica obiskovalcev. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili Dežmanovemu nagovoru, besedam arheologov, ki sta sodelovala pri odkopu in popisu najdenih predmetov, ter slikarki Marjetki Dolinar, ki je ob tem naslikala slikarski triptih.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Sinoči (24.4.) ob 19.30 je bil v nunski cerkvi 6. koncert Sakralnega abonmaja. Nastopil je Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana pod vodstvom dirigenta Ambroža Čopija, ki bil naš gost.
Tomelj prinaša razmišljanje o vlogi sodobnih medijev in njihovem vplivu na javno mnenje. Avtor kritično obravnava, kako novinarji pogosto zgolj površno obravnavajo pomembne teme, s čimer bralcem preprečujejo, da bi dosegli resnično razumevanje dogajanj. S svojim pisanjem želi spodbuditi k večji preudarnosti pri sprejemanju informacij iz medijev.
Za več informacij si lahko ogledate izvirni članek na Časnik.si.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Za testo potrebujemo pol litra oz. 30 dag moke, ob strani damo slabo žličko soli, 1/3 kocke (cca. 15 dag) kvasa – dodamo malo sladkorja in toplega mleka – vstavimo v jamico na sredi moke. V testo dodamo še eno jajce, malo olja (olivnega ali sončničnega) in 1 dl toplega mleka. Če hočemo še finejše, to je bolj mehko testo, lahko v moko dodamo kakšno žlico navadnega jogurta. Testo dobro ugnetemo z roko in pustimo vzhajati, da ga je še enkrat več. Pazimo, da ne prehaja – površina ne sme biti nagubana. Nato pekač namažem s trdo maščobo - z maslom ali pa z mastjo - in testo razvaljamo skoraj na velikost pekača. Nato ga z roko prenesemo in s prsti razširimo do robov. Nadeva naredimo po želji. Sestra Nikolina je povedala, da vedno namaže paradižnikov mezgo (ki jo izboljša z žlico kuhane smetana z mleka), potrese z origanom in baziliko, potrese še sesekljano kislo kumaro, olivo, salamo, šunko, tuno iz konzerve ... na vrhu naj bo nariban sir. Pečemo v pečici pri 190 – 200 stopinjah Celzija 15 – 18 minut, da se lepo zapeče. Če pečica še ni dovolj ogreta oziroma vemo, da gostov še ne bo - koliko časa lahko pica počaka na pekaču, že obložena? Lahko tudi pol ure ali več. Boljše je, da tako počaka, kot da pečeno moramo pogrevati. Pečeno pico sicer takoj vzamemo iz pečice, je preložimo na desko in pokrijemo s pekačem, da se omedi – postane mehka in okusnejša.