Iz dneva v dan beležimo večje število okužb na novi koronavirus. Smo torej že v četrtem valu epidemije. Kaj to pomeni za zdravstveni sistem, kako lahko sami pripomoremo k izboljšanju epidemične slike in tudi kaj o cepivih in cepljenju ne drži smo v tokratnem »Pogovoru o« vprašali vodjo strokovne skupine za cepljenje in predsednico Zdravniške zbornice Slovenije, infektologinjo dr. Bojano Beović in direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milana Kreka.
Iz dneva v dan beležimo večje število okužb na novi koronavirus. Smo torej že v četrtem valu epidemije. Kaj to pomeni za zdravstveni sistem, kako lahko sami pripomoremo k izboljšanju epidemične slike in tudi kaj o cepivih in cepljenju ne drži smo v tokratnem »Pogovoru o« vprašali vodjo strokovne skupine za cepljenje in predsednico Zdravniške zbornice Slovenije, infektologinjo dr. Bojano Beović in direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milana Kreka.
Na svetovni dan zdravja smo gostili novo predsednico Zdravniške zbornice Slovenije, infektologinjo dr. Bojano Beović. Z njo smo se pogovarjali o načrtih, ki jih ima v svojem programu dela, o težavah in rešitvah za slovenski zdravstveni sistem pa tudi o poteku epidemije novega koronavirusa.
Na svetovni dan zdravja smo gostili novo predsednico Zdravniške zbornice Slovenije, infektologinjo dr. Bojano Beović. Z njo smo se pogovarjali o načrtih, ki jih ima v svojem programu dela, o težavah in rešitvah za slovenski zdravstveni sistem pa tudi o poteku epidemije novega koronavirusa.
Epidemične razmere in dogajanje na področju cepiv je za Radio Ognjišče komentirala vodja strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje, infektologinja dr. Bojana Beović. Veseli jo, da se število dnevno okuženih zmanjšuje, pojasnila pa je tudi zaplete glede hitrega testiranja.
Epidemične razmere in dogajanje na področju cepiv je za Radio Ognjišče komentirala vodja strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje, infektologinja dr. Bojana Beović. Veseli jo, da se število dnevno okuženih zmanjšuje, pojasnila pa je tudi zaplete glede hitrega testiranja.
Potem, ko je vlada včeraj večino ukrepov za zamejitev epidemije covida-19 podaljšala za teden dni, smo poklicali vodjo strokovne skupine za covid 19 pri ministrstvu za zdravje, infektologinjo dr. Bojano Beović. Izrazila je zadovoljstvo, da so ukrepi prijeli do te mere, da so ustavili naraščanje števila okuženih. Povedala je še, da je stanje v bolnišnicah pod nadzorom, ampak izjemno obremenjujoče in težko. Glede sproščanja ukrepov v mesecu decembrskega pa dodaja, da bodo morali biti zelo regulirani, saj se nam lahko krivulja hitro obrne navzgor.
Potem, ko je vlada včeraj večino ukrepov za zamejitev epidemije covida-19 podaljšala za teden dni, smo poklicali vodjo strokovne skupine za covid 19 pri ministrstvu za zdravje, infektologinjo dr. Bojano Beović. Izrazila je zadovoljstvo, da so ukrepi prijeli do te mere, da so ustavili naraščanje števila okuženih. Povedala je še, da je stanje v bolnišnicah pod nadzorom, ampak izjemno obremenjujoče in težko. Glede sproščanja ukrepov v mesecu decembrskega pa dodaja, da bodo morali biti zelo regulirani, saj se nam lahko krivulja hitro obrne navzgor.
Razmere so resne, je za Radio Ognjišče dejala vodja strokovne skupine za covid-19 infektologinja Bojana Beović. Nima več smisla razmišljati ali so ukrepi učinkoviti ali ne, ali maska pomaga ali ne, enostavno treba je slediti ukrepom. Tako jasna je bila v pogovoru za naš radio dr. Beovićeva. »Stanje je resno. Veliko je število okužb, ki jih ugotovimo s testiranjem. Velik delež testiranih je pozitiven. Oboje govori o zelo intenzivnem širjenju virusa po državi.«
Razmere so resne, je za Radio Ognjišče dejala vodja strokovne skupine za covid-19 infektologinja Bojana Beović. Nima več smisla razmišljati ali so ukrepi učinkoviti ali ne, ali maska pomaga ali ne, enostavno treba je slediti ukrepom. Tako jasna je bila v pogovoru za naš radio dr. Beovićeva. »Stanje je resno. Veliko je število okužb, ki jih ugotovimo s testiranjem. Velik delež testiranih je pozitiven. Oboje govori o zelo intenzivnem širjenju virusa po državi.«
Na Krki pred godom zavetnikov lekarnarjev in zdravnikov sv. Kozma in Damijana potekajo Kozmijanovi dnevi, ki jih prirejata Župnija Krka - Muljava in Zavod Kozmijan. Teden je poleg dramske predstave Gregorja Čušina, nastopov glasbenih skupin in teologa Andreja M. Pozniča ponudil tudi pogovorni večer z infektologinjo dr. Bojano Beović, sicer vodjo strokovne svetovalne skupine za covid-19 pri Ministrstvu za zdravje. Spregovorila je o epidemiji, soočanju z njo, o tem, kako blizu smo cepivu ter odgovarjala na vprašanja povezana z nošenjem mask.
Novi koronavirus je ves svet spodbudil k tekmi iskanja zdravila in cepiva. Če prvega še ni mogoče pričakovati pa je več uspeha z drugim. Vodja vladne svetovalne skupine za covid-19, infektologinja dr. Bojana Beović ocenjuje, da bi prve rezultate cepiv, ki so trenutno v fazi testiranja lahko imeli do konca leta. Kar zadeva zdravil, pa tako kot drugod po Evropi tudi v Sloveniji ostaja v uporabi do sedaj edino potrjeno zdravilo proti bolezni covid-19, to je remdesivir. Za Radio Ognjišče je Beovićeva spregovorila tudi o tem, kateri so najpogostejši zapleti pri bolnikih s covid-19.
Od senc k svetlobi je naslov knjižice Karla Gržana v kateri so zbrana razmišljanja, ki so pred desetletjem izhajala v reviji Ognjišče. Gre za izredno globoke zapise, mestoma osebne izpovedi, ki govorijo o trenutkih, ko sta se presežno in tuzemsko dotaknila v trenutku, ki mu je bil avtor priča. Iskrena pripoved s svojo preprostostjo, ki pa ne išče bližnjic, res svetli pogled bralca. Izbrali smo dve razmišljanji, sicer pa knjižico za zgolj nekaj evrov lahko naročite pri Založbi Ognjišče, ne bo vas razočarala.
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 28. marec 2024 ob 05-ih
Veliki teden še posebej doživeto obhajajo naši rojaki po svetu, saj to ni le vrhunec verske, ampak tudi narodne istovetnosti. Nocoj bodo pri Svetem Vidu v Clevelandu imeli posebno bogoslužje - Večernice velikega tedna. Na sporedu bo petje psalmov, branje Svetega pisma in petje žalostink, ki se nanašajo na boj Jezusa s hudičem. Po maši velikega četrtka bo češčenje Svetega Rešnjega telesa in krvi. Na veliki petek bodo ob treh popoldne premišljevali križev pot, zvečer bodo obredi. Čez dan bo priložnost za spoved. Rojaki zelo ohranjajo običaj blagoslova velikonočnih jedi, zato so v župnijskem listu Marije Vnebovzete v Clevelandu pripravili prilogo z razlago posameznih jedi, ki jih prinašamo k blagoslovu. Vse župljane, ki imajo narodne noše, vabijo, da tako oblečeni pridejo k vstajenjski sveti maši in s tem dajo slovenski poudarek prazniku.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Na sporedu je bil 23. del radijskega romana Dragulj v pesku, ki je izšla pri založbi Družina. Slišali ste kako se je zapletlo Rahabino srečanje z Jozuetom, saj so bili Hebrejci premagani pri mestu Aj.
Glasba zdravi dušo in duha, je balzam za naše življenje, sploh ko nam je hudo, ko doživljamo trpljenje, zato smo za vas izbrali nekaj spodbudnih misli in instrumentalne skladbe ter zimzelene glasbene izvajalce in zasedbe. Med drugimi so vam igrali: James Last, Mantovani in Andre Rieu s svojimi orkestri, Richard Clayderman, Mark Knopfler, Enya, Gheorghe Zamfir …
Obstaja približno osem tisoč različnih redkih bolezni, večina je genetskega izvora in v petinsedemdesetih odstotkih se izrazijo v otroštvu. Ob dnevu redkih bolezni, ki ga obeležujemo 29. februarja, je zaživel nov program neonatalnega presejalnega testiranja. Pogovarjali smo se s prof. dr. Tadejem Battelinom, pediatrom in predstojnikom Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Iz nekaj kapelj krvi, vzetih iz pete ali drobne vene novorojenčka, bodo pravočasno odkrivali še enkrat več bolezni kot so jih do sedaj, jih pravočasno začeli zdraviti in jih ozdravili - oziroma lahko preprečili njihov razvoj, s tem pa številnim otrokom omogočili kakovostno življenje.