Zakaj za določena področja v medicini vlada večje zanimanje, za nekatere specializacije, kot npr. za družinsko medicino, pa na razpisih ostaja prostih skoraj štiri petine mest? O tem se je Alen Salihović pogovarjal s predsednico Zdravniške zbornice Slovenije dr. Bojano Beović.
Zakaj za določena področja v medicini vlada večje zanimanje, za nekatere specializacije, kot npr. za družinsko medicino, pa na razpisih ostaja prostih skoraj štiri petine mest? O tem se je Alen Salihović pogovarjal s predsednico Zdravniške zbornice Slovenije dr. Bojano Beović.
Iz dneva v dan beležimo večje število okužb na novi koronavirus. Smo torej že v četrtem valu epidemije. Kaj to pomeni za zdravstveni sistem, kako lahko sami pripomoremo k izboljšanju epidemične slike in tudi kaj o cepivih in cepljenju ne drži smo v tokratnem »Pogovoru o« vprašali vodjo strokovne skupine za cepljenje in predsednico Zdravniške zbornice Slovenije, infektologinjo dr. Bojano Beović in direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milana Kreka.
Iz dneva v dan beležimo večje število okužb na novi koronavirus. Smo torej že v četrtem valu epidemije. Kaj to pomeni za zdravstveni sistem, kako lahko sami pripomoremo k izboljšanju epidemične slike in tudi kaj o cepivih in cepljenju ne drži smo v tokratnem »Pogovoru o« vprašali vodjo strokovne skupine za cepljenje in predsednico Zdravniške zbornice Slovenije, infektologinjo dr. Bojano Beović in direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milana Kreka.
Na svetovni dan zdravja smo gostili novo predsednico Zdravniške zbornice Slovenije, infektologinjo dr. Bojano Beović. Z njo smo se pogovarjali o načrtih, ki jih ima v svojem programu dela, o težavah in rešitvah za slovenski zdravstveni sistem pa tudi o poteku epidemije novega koronavirusa.
Na svetovni dan zdravja smo gostili novo predsednico Zdravniške zbornice Slovenije, infektologinjo dr. Bojano Beović. Z njo smo se pogovarjali o načrtih, ki jih ima v svojem programu dela, o težavah in rešitvah za slovenski zdravstveni sistem pa tudi o poteku epidemije novega koronavirusa.
Epidemične razmere in dogajanje na področju cepiv je za Radio Ognjišče komentirala vodja strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje, infektologinja dr. Bojana Beović. Veseli jo, da se število dnevno okuženih zmanjšuje, pojasnila pa je tudi zaplete glede hitrega testiranja.
Epidemične razmere in dogajanje na področju cepiv je za Radio Ognjišče komentirala vodja strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje, infektologinja dr. Bojana Beović. Veseli jo, da se število dnevno okuženih zmanjšuje, pojasnila pa je tudi zaplete glede hitrega testiranja.
Potem, ko je vlada včeraj večino ukrepov za zamejitev epidemije covida-19 podaljšala za teden dni, smo poklicali vodjo strokovne skupine za covid 19 pri ministrstvu za zdravje, infektologinjo dr. Bojano Beović. Izrazila je zadovoljstvo, da so ukrepi prijeli do te mere, da so ustavili naraščanje števila okuženih. Povedala je še, da je stanje v bolnišnicah pod nadzorom, ampak izjemno obremenjujoče in težko. Glede sproščanja ukrepov v mesecu decembrskega pa dodaja, da bodo morali biti zelo regulirani, saj se nam lahko krivulja hitro obrne navzgor.
Potem, ko je vlada včeraj večino ukrepov za zamejitev epidemije covida-19 podaljšala za teden dni, smo poklicali vodjo strokovne skupine za covid 19 pri ministrstvu za zdravje, infektologinjo dr. Bojano Beović. Izrazila je zadovoljstvo, da so ukrepi prijeli do te mere, da so ustavili naraščanje števila okuženih. Povedala je še, da je stanje v bolnišnicah pod nadzorom, ampak izjemno obremenjujoče in težko. Glede sproščanja ukrepov v mesecu decembrskega pa dodaja, da bodo morali biti zelo regulirani, saj se nam lahko krivulja hitro obrne navzgor.
Razmere so resne, je za Radio Ognjišče dejala vodja strokovne skupine za covid-19 infektologinja Bojana Beović. Nima več smisla razmišljati ali so ukrepi učinkoviti ali ne, ali maska pomaga ali ne, enostavno treba je slediti ukrepom. Tako jasna je bila v pogovoru za naš radio dr. Beovićeva. »Stanje je resno. Veliko je število okužb, ki jih ugotovimo s testiranjem. Velik delež testiranih je pozitiven. Oboje govori o zelo intenzivnem širjenju virusa po državi.«
Razmere so resne, je za Radio Ognjišče dejala vodja strokovne skupine za covid-19 infektologinja Bojana Beović. Nima več smisla razmišljati ali so ukrepi učinkoviti ali ne, ali maska pomaga ali ne, enostavno treba je slediti ukrepom. Tako jasna je bila v pogovoru za naš radio dr. Beovićeva. »Stanje je resno. Veliko je število okužb, ki jih ugotovimo s testiranjem. Velik delež testiranih je pozitiven. Oboje govori o zelo intenzivnem širjenju virusa po državi.«
Na Krki pred godom zavetnikov lekarnarjev in zdravnikov sv. Kozma in Damijana potekajo Kozmijanovi dnevi, ki jih prirejata Župnija Krka - Muljava in Zavod Kozmijan. Teden je poleg dramske predstave Gregorja Čušina, nastopov glasbenih skupin in teologa Andreja M. Pozniča ponudil tudi pogovorni večer z infektologinjo dr. Bojano Beović, sicer vodjo strokovne svetovalne skupine za covid-19 pri Ministrstvu za zdravje. Spregovorila je o epidemiji, soočanju z njo, o tem, kako blizu smo cepivu ter odgovarjala na vprašanja povezana z nošenjem mask.
Novi koronavirus je ves svet spodbudil k tekmi iskanja zdravila in cepiva. Če prvega še ni mogoče pričakovati pa je več uspeha z drugim. Vodja vladne svetovalne skupine za covid-19, infektologinja dr. Bojana Beović ocenjuje, da bi prve rezultate cepiv, ki so trenutno v fazi testiranja lahko imeli do konca leta. Kar zadeva zdravil, pa tako kot drugod po Evropi tudi v Sloveniji ostaja v uporabi do sedaj edino potrjeno zdravilo proti bolezni covid-19, to je remdesivir. Za Radio Ognjišče je Beovićeva spregovorila tudi o tem, kateri so najpogostejši zapleti pri bolnikih s covid-19.
Čas, v katerem živimo terja od nas mnoge odločitve. Odpirajo se teme, ki nas izzivajo k odgovoru. A tudi če odgovora ne damo, smo sprejeli odločitev, za katero bomo kot skupnost, nosili posledice. Saj ne da teme ne bile aktualne že prej, le bolj intenzivno so prisotne v našem okolju. Težnje človeka, da bi mehanicistično urejal svoje življenje so zlasti v zadnjih desetletjih vse bolj prisotne. Vedno znova se potrjuje, da manj kot človek lahko obvlada, bolj si obvladovanja želi. Pod krinko svobode se načenjata tako svetovni mir, kot življenje posameznika.
V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili ustavnega sodnika prof. Dr. Dr. Klemena Jakliča (Oxford ZK, Harvard ZDA). Z njim smo se pogovarjali o možnosti tujih vplivov na evropske volitve, o stanju demokracije in o njegovem odklonilnem ločenem mnenju na temo tožbe Mojce Šetinc Pašek in Eugenije Carl proti Janezu Janši. Jaklič glede slednjega pravi, da je ustavno sodišče nekonsistentno. Spregovoril pa je tudi o odločitvi sodnikov v zvezi z razveljavitvijo dela zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), ki ureja volitve v KGZS.
Večna eksistencialna vprašanja, vprašanja o smislu življenja, nas zadanejo prej ali slej, pa naj se v blišču in hrupu sodobnega potrošništva ta notranji glas še tako trudimo utišati. Dunajski psihiater Viktor Frankl in ruski literarni klasik Lev Tolstoj sta tem razmislekom posvetila vse življenje in filozof, Micah Sadigh, v svojem delu preplete njuna spoznanja in zahtevne filozofske principe skuša približati sleherniku.
S Franklovo logoterapevtsko mislijo in Tolstojevim čutom za najgloblje v človeku, nagovori vprašanja trpljenja, smrti in življenjskega smisla. Predstavili smo nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Eksistencialno potovanje, ki jo je napisal Micah Sadigh in je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.
Ustavno sodišče je zaradi kršitve načela enakosti pred zakonom, razveljavilo del zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Lani 12. maja, prav na obletnico ustanovitve te največje kmečke stanovske organizacije, ga je v parlamentarni postopek vložila poslanska skupina Svoboda, s prvopodpisano takrat še poslanko Matejo Čalušić. V nedeljski kemtijski oddaji smo pogledali v ozadje dogajanja in strnili odzive nanj.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
V Kulturnih utrinkih je bila z nami Katja Bogovič iz programske pisarne Festivala Ljubljana, ki bo predstavila in povabila na dogodke letošnjega 72. Ljubljana festivala.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Stalni diakon Matic Vidic ni le romski misijonar in logoterapevt. Predvsem je kristjan, ki je našel osebno vero, ki se je ne sramuje več. Zaupal nam je, kako se je to zgodilo, in kakšne načrte ima s svojim t.i. Talk show - O moji veri.