Kaj je našim prednikom pomagalo, da so ohranili slovenski jezik, kulturo in tradicijo? Kako danes ohranjamo slovenstvo doma in kako ga živijo naši rojaki po svetu? O tem so govorili Alojz Kovšca, Marko Fink in Dragica Motik. Temo bo obravnavala tudi 3. mednarodna konferenca, ki jo 20. novembra pripravlja Društvo katoliških pedagogov Slovenije.
Kaj je našim prednikom pomagalo, da so ohranili slovenski jezik, kulturo in tradicijo? Kako danes ohranjamo slovenstvo doma in kako ga živijo naši rojaki po svetu? O tem so govorili Alojz Kovšca, Marko Fink in Dragica Motik. Temo bo obravnavala tudi 3. mednarodna konferenca, ki jo 20. novembra pripravlja Društvo katoliških pedagogov Slovenije.
V Buenos Airesu je v nedeljo, 25. novembra 2018, potekal 63. Slovenski dan. Prireditev je letos potekala v Slomškovem domu v okraju Ramos Mejija, ki je ob tem praznoval svojo 57. obletnico, ta dan je bil združen tudi s praznovanjem 70-letnice društva Zedinjena Slovenija. Več nam je povedala kulturna referentka v Slomškovem domu in tajnica društva Zedinjena Slovenija Mariana Poznič. V studio smo povabili tudi Aleksandra Igličarja iz Godešiča pri Škofji Loki, ki je s skupino romarjev in popotnikov mudil v Buenos Airesu ravno, ko je poteka Slovenski dan.
Spomnili se bomo, da je zamejski pisatelj Florjan Lipuš prejel veliko avstrijsko državno nagrado, Tone Ovsenik se je zazrl v zgodovino slovenske župnije sv. Vida v Cleveladnu, ki je praznovala 125-letnico; Mariana Poznič nam je predstavila zahvalno praznovanje ob 70-letnici povojnega begunstva v Buenos Airesu; predstavili bomo obisk nadškofa Zoreta pri rojakih v Argentini in slišali, da je Arhiv Slovenije bogatejši za zbirko avstralskih rojakov.
Poklicali smo slovenskega župnika v Hamiltonu v Kanadi, ki nam je več povedal o tradicionalnem romanju kanadskih rojakov v Midland, kjer so se spomnili žrtev vojne in revolucije ter o koncertu Vokalne skupine Plamen z gosti iz Slovenije. Slovenski župnik v Beneluksu dr. Zvone Štrubelj je opisal družinsko-vzgojni seminar, ki je bil v bližini Bruslja. Slišali ste tudi novice iz Argentine ter o začetku šolskega leta na avstrijskem Koroškem.
Rojaki v Montrealu so se v preteklih dneh razveselili obiska ans. Saša Avsenika, ki se je pri njih ustavil med turnejo po Kanadi. Več o življenju Slovencev v Kanadi ste izvedeli iz pripovedi župnika v Hamiltonu Draga Gačnika. Slišali ste še o gledališki predstavi v Lanusu in družinskem dnevu na Pristavi v Buenos Airesu ter o zaslišanju Petra Jožefa Česnika, kandidata za ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Pripravili smo povzetek pestrega utripa med rojaki v Melbournu, Clevelandu in Buenos Airesu (z nami sta bila p. Ciril Božič in Tone Ovsenik). Slišali ste tudi, da je Krščanska kulturna zveza iz Celovca uspešno izvedla Gledališko in lutkovno delavnico v Ankaranu
Trideset let rojaki iz matične, zamejske in zdomske Slovenije romamo na Svete Višarje - kaj o tem menita msgr. Janez Pucelj in dr. Branko Zorn. Pogovor z udeleženci letošnjih Višarskih dnevih mladih in z Milanom Vinčecem o obisku mladih iz slovenske šole pri Brezmadežni iz Toronta.
Predvajali smo posnetke z letošnjega višarskega Romanja treh Slovenij, ki sta ga pripravila Rafaelova družba in Zveza slovenskih izseljenskih duhovnikov v Evropi: predavanje pravnika in politologa dr. Dejana Valentinčiča (Vsi smo Slovenci, več nas združuje, kot ločuje) in pridigo murskosoboškega škofa dr. Petra Štumpfa.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin je naslov razstave, ki so jo v Platonovi dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani odprli 10. aprila. Odprtja razstave, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman se je udeležila množica obiskovalcev. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili Dežmanovemu nagovoru, besedam arheologov, ki sta sodelovala pri odkopu in popisu najdenih predmetov, ter slikarki Marjetki Dolinar, ki je ob tem naslikala slikarski triptih.
V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.
Kako človek pravzaprav deluje, zakaj nekoga razburi nekaj, kar drugega pusti popolnoma hladnega. Zakaj se nekdo vede tako, nekdo drug pa drugače? Zakaj smo včasih brez razloga slabe volje? To so osnovna psihološka vprašanja. Vprašanja o tem, kako zaznavamo sebe in druge. Za kaj si prizadevamo in česa se bojimo? Kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni? Si zaupamo, ali ne? Kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje? Vse to je psihologija oziroma filozofija, če o teh vprašanjih razmišljamo na splošno. O vsem tem piše psihologinja in terapevtka, Stefanie Stahl, v knjigi z naslovom Kdo smo, ki je izšla pri založbi Učila.
Evropsko sodišče za človekove pravice je 9. aprila izreklo prelomno sodbo, v kateri je Švico obtožilo pomanjkljivega ukrepanja proti podnebnim spremembam. Kaj to dejansko pomeni tudi za kmetijstvo je povedal prof. dr. Jernej Letnar Černič. V oddaji pa smo se ustavili tudi ob prehodu hladne fronte in s tem povezanim nastankom pozebe v nekaterih krajih.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Ministrstvo za naravne vire in prostor je na podlagi strokovnega mnenja Zavoda za gozdove Slovenije in Zavoda RS za varstvo narave ter študije o stanju populacije medveda, ki jo je pripravila Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, za letošnje leto izdalo odločbo za odvzem iz narave z odstrelom 176 medvedov.