Moja zgodba

VEČ ...|16. 7. 2023
Janez Žakelj in Viktorija Kolarič - Pričevanje

Poslušate lahko dve pričevanji, ki so ju sodelavci Študijskega centra za narodno spravo posneli leta 2011 v Clevelandu, ob obisku pri tamkajšnjih Slovencih. Najprej je spregovoril Janez Žakelj, rojen leta 1941 v župniji Šentjošt nad Horjulom. Spregovoril je o svojem očetu, mami in o posledicah, ki jih je zaradi partizanskega nasilja in Ozne utrpela njihova družina. Sledi še krajše pričevanje Viktorije Bajda Kolarič, rojene leta 1931 v Prebačevem pri Kranju! 
 

Janez Žakelj in Viktorija Kolarič - Pričevanje

Poslušate lahko dve pričevanji, ki so ju sodelavci Študijskega centra za narodno spravo posneli leta 2011 v Clevelandu, ob obisku pri tamkajšnjih Slovencih. Najprej je spregovoril Janez Žakelj, rojen leta 1941 v župniji Šentjošt nad Horjulom. Spregovoril je o svojem očetu, mami in o posledicah, ki jih je zaradi partizanskega nasilja in Ozne utrpela njihova družina. Sledi še krajše pričevanje Viktorije Bajda Kolarič, rojene leta 1931 v Prebačevem pri Kranju! 
 

spominpolitikaJanez ŽakeljViktorija Bajda Kolarič

Moja zgodba

Janez Žakelj in Viktorija Kolarič - Pričevanje

Poslušate lahko dve pričevanji, ki so ju sodelavci Študijskega centra za narodno spravo posneli leta 2011 v Clevelandu, ob obisku pri tamkajšnjih Slovencih. Najprej je spregovoril Janez Žakelj, rojen leta 1941 v župniji Šentjošt nad Horjulom. Spregovoril je o svojem očetu, mami in o posledicah, ki jih je zaradi partizanskega nasilja in Ozne utrpela njihova družina. Sledi še krajše pričevanje Viktorije Bajda Kolarič, rojene leta 1931 v Prebačevem pri Kranju! 
 

VEČ ...|16. 7. 2023
Janez Žakelj in Viktorija Kolarič - Pričevanje

Poslušate lahko dve pričevanji, ki so ju sodelavci Študijskega centra za narodno spravo posneli leta 2011 v Clevelandu, ob obisku pri tamkajšnjih Slovencih. Najprej je spregovoril Janez Žakelj, rojen leta 1941 v župniji Šentjošt nad Horjulom. Spregovoril je o svojem očetu, mami in o posledicah, ki jih je zaradi partizanskega nasilja in Ozne utrpela njihova družina. Sledi še krajše pričevanje Viktorije Bajda Kolarič, rojene leta 1931 v Prebačevem pri Kranju! 
 

Jože Bartolj

spominpolitikaJanez ŽakeljViktorija Bajda Kolarič

Moja zgodba

VEČ ...|2. 2. 2020
Predstavitev knjige Utrinki pred pozabo II

Združenje prisilnih mobilizirancev v nemško vojsko iz Kranja je izdalo knjigo z naslovom Utrinki pred pozabo, dnevnik Franca Rozmana in zgodbe drugih prisilnih mobilizirancev v nemško vojsko. Knjigo so v četrtek 23. januarja predstavili v prostorih Gorenjskega Muzeja v Kranju. Knjigo je uredila dr. Monika Kokalj Kočevar, ki se je na predstavitvi pogovarjala z avtorji zapisov in njihovimi sorodniki.

Predstavitev knjige Utrinki pred pozabo II

Združenje prisilnih mobilizirancev v nemško vojsko iz Kranja je izdalo knjigo z naslovom Utrinki pred pozabo, dnevnik Franca Rozmana in zgodbe drugih prisilnih mobilizirancev v nemško vojsko. Knjigo so v četrtek 23. januarja predstavili v prostorih Gorenjskega Muzeja v Kranju. Knjigo je uredila dr. Monika Kokalj Kočevar, ki se je na predstavitvi pogovarjala z avtorji zapisov in njihovimi sorodniki.

spominFranc RozmanMonika Kokalj KočevarSilvo ValjavecJanez Žakelj

Moja zgodba

Predstavitev knjige Utrinki pred pozabo II
Združenje prisilnih mobilizirancev v nemško vojsko iz Kranja je izdalo knjigo z naslovom Utrinki pred pozabo, dnevnik Franca Rozmana in zgodbe drugih prisilnih mobilizirancev v nemško vojsko. Knjigo so v četrtek 23. januarja predstavili v prostorih Gorenjskega Muzeja v Kranju. Knjigo je uredila dr. Monika Kokalj Kočevar, ki se je na predstavitvi pogovarjala z avtorji zapisov in njihovimi sorodniki.
VEČ ...|2. 2. 2020
Predstavitev knjige Utrinki pred pozabo II
Združenje prisilnih mobilizirancev v nemško vojsko iz Kranja je izdalo knjigo z naslovom Utrinki pred pozabo, dnevnik Franca Rozmana in zgodbe drugih prisilnih mobilizirancev v nemško vojsko. Knjigo so v četrtek 23. januarja predstavili v prostorih Gorenjskega Muzeja v Kranju. Knjigo je uredila dr. Monika Kokalj Kočevar, ki se je na predstavitvi pogovarjala z avtorji zapisov in njihovimi sorodniki.

Jože Bartolj

spominFranc RozmanMonika Kokalj KočevarSilvo ValjavecJanez Žakelj

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|14. 4. 2024
Sašo Radovanovič - Knjiga Bombardiranje Slovenije 1944 - 1945

V pogovoru ste lahko prisluhnili mariborčanu Sašu Radovanoviču, ki je soavtor knjige Bombardiranje Slovenija 1944 - 1945. Gre za sorazmerno neznan segment naše zgodovine, ki pa še danes vpliva na življenje pri nas.  Maribor je bil zaradi strateške lege in tamkajšnje tovarne v zadnjih dveh letih druge sv. vojne eno najbolj bombardiranih mest. Zavezniki so nanj odvrgli kar 3.259 ton bomb in uničili 47 odstotkov stavb. Približno 10 odstotkov jih ni eksplodiralo in na njih še danes stoji kar nekaj zgradb, tudi šolskih ...

Sašo Radovanovič - Knjiga Bombardiranje Slovenije 1944 - 1945

V pogovoru ste lahko prisluhnili mariborčanu Sašu Radovanoviču, ki je soavtor knjige Bombardiranje Slovenija 1944 - 1945. Gre za sorazmerno neznan segment naše zgodovine, ki pa še danes vpliva na življenje pri nas.  Maribor je bil zaradi strateške lege in tamkajšnje tovarne v zadnjih dveh letih druge sv. vojne eno najbolj bombardiranih mest. Zavezniki so nanj odvrgli kar 3.259 ton bomb in uničili 47 odstotkov stavb. Približno 10 odstotkov jih ni eksplodiralo in na njih še danes stoji kar nekaj zgradb, tudi šolskih ...

Jože Bartolj

spominpolitikaSašo RadovanovičBombardiranje Slovenije 1944 - 1945Bombe v Mariboru

Svetovalnica

VEČ ...|15. 4. 2024
Ali je danes mogoče vzgajati ob navdihu, ki prihaja iz Svetega pisma?

Gost Svetovalnice je bil Aleš Čerin, skupaj smo razmišljali o vzgoji. Ali je danes mogoče vzgajati ob navdihu, ki prihaja iz Svetega pisma? V čem zahtevajo današnji izzivi prihodnji rodov nove prijeme in kaj nas lahko nauči zgodba preroka Danijela in njegovih prijateljev?

Ali je danes mogoče vzgajati ob navdihu, ki prihaja iz Svetega pisma?

Gost Svetovalnice je bil Aleš Čerin, skupaj smo razmišljali o vzgoji. Ali je danes mogoče vzgajati ob navdihu, ki prihaja iz Svetega pisma? V čem zahtevajo današnji izzivi prihodnji rodov nove prijeme in kaj nas lahko nauči zgodba preroka Danijela in njegovih prijateljev?

Blaž Lesnik

vzgojaduhovnostsveto pismosvetovanje

Naš pogled

VEČ ...|9. 4. 2024
Skrb za ostarelo mami

Živimo v hiši skupaj z mamo, ki ima 85 let. Po možganski kapi 11 let nazaj se je življenje zanjo močno spremenilo. Spremenilo se je tudi za tiste, ki živimo z njo in skrbimo zanjo: to sta sestrina in naša družina. Mami že nekaj let sama skoraj ničesar več ne zmore. Lahko pije in si kaj nese v usta, ob pomoči naredi nekaj korakov. Pri vsem ostalem rabi našo pomoč. Ne govori prav veliko, razume vse. Živi doma. To je bila od nekdaj njena velika želja. Je izjemno potrpežljiva in dobronamerna. V nedeljo sem praznovala rojstni dan. Mami sem povedala: »Veš, danes imam rojstni dan. Hvala, ker si me rodila.« Ponudila mi je roko, češ, vse najboljše, pomežik in en brezzobi nasmeh. Zobna proteza namreč največkrat počiva v lončku.

Skrb za ostarelo mami

Živimo v hiši skupaj z mamo, ki ima 85 let. Po možganski kapi 11 let nazaj se je življenje zanjo močno spremenilo. Spremenilo se je tudi za tiste, ki živimo z njo in skrbimo zanjo: to sta sestrina in naša družina. Mami že nekaj let sama skoraj ničesar več ne zmore. Lahko pije in si kaj nese v usta, ob pomoči naredi nekaj korakov. Pri vsem ostalem rabi našo pomoč. Ne govori prav veliko, razume vse. Živi doma. To je bila od nekdaj njena velika želja. Je izjemno potrpežljiva in dobronamerna. V nedeljo sem praznovala rojstni dan. Mami sem povedala: »Veš, danes imam rojstni dan. Hvala, ker si me rodila.« Ponudila mi je roko, češ, vse najboljše, pomežik in en brezzobi nasmeh. Zobna proteza namreč največkrat počiva v lončku.

Mirjam Judež

komentardružbaodnosi

Zgodbe za otroke

VEČ ...|31. 5. 2023
Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbaGrozdeDragica Šteh

Za življenje

VEČ ...|13. 4. 2024
Dokler svojih ne pozdravimo, bomo težko pozdravili rane svojih otrok.

Z Alenko Rebula, psihologinjo, pesnico, pisateljico, prepoznavno predavateljico o iskanju notranjega miru, smo ob izidu knjige o negi družinske ljubezni, ki jo je zasnovala Josipa Prebeg, z naslovom »Otroci ljubezni«, razmišljali o vlogi družinske skupnosti, o dinamiki odnosov, spodbujali k odzivom, ki odpirajo poti do boljšega razumevanja tako lastnih potreb kot potreb drugih znotraj družine. 

Pomlad naj bi v nas spodbudila očiščenje toksičnih misli in delovanj, zato je bilo to eno od začetnih izhodišč pogovora z Alenko Rebula, kako jih prepoznamo in kako lahko začnemo ravnati drugače? Reševanje ljubezni v družini je mogoče in je največ vredno, prinese varno zavetje, po katerem hrepeni sleherna duša. 

Dokler svojih ne pozdravimo, bomo težko pozdravili rane svojih otrok.

Z Alenko Rebula, psihologinjo, pesnico, pisateljico, prepoznavno predavateljico o iskanju notranjega miru, smo ob izidu knjige o negi družinske ljubezni, ki jo je zasnovala Josipa Prebeg, z naslovom »Otroci ljubezni«, razmišljali o vlogi družinske skupnosti, o dinamiki odnosov, spodbujali k odzivom, ki odpirajo poti do boljšega razumevanja tako lastnih potreb kot potreb drugih znotraj družine. 

Pomlad naj bi v nas spodbudila očiščenje toksičnih misli in delovanj, zato je bilo to eno od začetnih izhodišč pogovora z Alenko Rebula, kako jih prepoznamo in kako lahko začnemo ravnati drugače? Reševanje ljubezni v družini je mogoče in je največ vredno, prinese varno zavetje, po katerem hrepeni sleherna duša. 

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostodnosiotrocidružbasvetovanjepogovor

Radijski misijon 2024

VEČ ...|23. 3. 2024
7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

Mitja Markovič

duhovnostodnosimisijon2024

Rožni venec

VEČ ...|16. 4. 2024
Častitljivi del dne 16. 4.

Molili so radijski sodelavci.

Častitljivi del dne 16. 4.

Molili so radijski sodelavci.

Radio Ognjišče

S svetnikom na ti

VEČ ...|16. 4. 2024
Sv. Bernardka

Več tisoč glave množice se iz leta v leto zgrinjajo v Lurd, jaz pa sem bil tam enkrat …

Sv. Bernardka

Več tisoč glave množice se iz leta v leto zgrinjajo v Lurd, jaz pa sem bil tam enkrat …

Gregor Čušin

duhovnostspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|15. 4. 2024
90 let Glasbenonarodopisnega inštituta

Glasbenonarodopisni inštitut je najstarejši inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Temeljna dejavnost Glasbenonarodopisnega inštituta je poleg rednega raziskovalnega dela in objavljanja rezultatov raziskav predvsem izpopolnjevanje, hranjenje in objavljanje arhivskega gradiva v digitalnih oblikah, priprava koncertov in delavnic v povezavi z ljudsko glasbo in plesom ter strokovno sodelovanje s pedagoškimi in kulturnopolitičnimi inštitucijami.

O zgodovini in poslanstvu Glasbenonarodopisnega inštituta, ki letos obeležuje 90 let, sta spregovorili dr. Marjanca Klobčar in predstojnica inštituta dr. Mojca Kovačič.

90 let Glasbenonarodopisnega inštituta

Glasbenonarodopisni inštitut je najstarejši inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Temeljna dejavnost Glasbenonarodopisnega inštituta je poleg rednega raziskovalnega dela in objavljanja rezultatov raziskav predvsem izpopolnjevanje, hranjenje in objavljanje arhivskega gradiva v digitalnih oblikah, priprava koncertov in delavnic v povezavi z ljudsko glasbo in plesom ter strokovno sodelovanje s pedagoškimi in kulturnopolitičnimi inštitucijami.

O zgodovini in poslanstvu Glasbenonarodopisnega inštituta, ki letos obeležuje 90 let, sta spregovorili dr. Marjanca Klobčar in predstojnica inštituta dr. Mojca Kovačič.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|15. 4. 2024
Kraji svetega Frančiška Asiškega

V oddaji smo z besedami, ob obujanju spominov, prehodili romarsko pot po krajih svetega Frančiška Asiškega, ki smo jo nekateri radijci prehodili v dneh letošnjega radijskega misijona. Prav v Assisiju in še nekaterih krajih so nastali misijonski nagovori brata Štefana Kožuha in tudi drugi prispevki, ki ste jih slišali v našem programu. Tudi prenosi svetih maš so bili in prenosi opoldanske molitve ter prenos molitve v oddaji PRO.

Kraji svetega Frančiška Asiškega

V oddaji smo z besedami, ob obujanju spominov, prehodili romarsko pot po krajih svetega Frančiška Asiškega, ki smo jo nekateri radijci prehodili v dneh letošnjega radijskega misijona. Prav v Assisiju in še nekaterih krajih so nastali misijonski nagovori brata Štefana Kožuha in tudi drugi prispevki, ki ste jih slišali v našem programu. Tudi prenosi svetih maš so bili in prenosi opoldanske molitve ter prenos molitve v oddaji PRO.

Franci Trstenjak

glasbapro