Igor Omerza je izdal novo knjigo z naslovom Kocbek, Pahor, Jančar in Udba. Knjiga obravnava spremljanje treh pisateljev, ki jih je nadzorovala tajna politična policija bivšega komunističnega sistema. Avtor poudarja, da je še leta 1987 v Sloveniji Udba strogo nadzorovala več kot tisoč posameznikov ter še 15. 000 drugih, ki so bili z njimi povezani. Poleg tega so opravili skoraj 7 tisoč popolnih preverb in slabih 95 tisoč delnih preverb. Skupaj so torej v enem letu, tik pred začetkom demokratičnih sprememb še vedno nadzorovali skoraj 120.000 oseb.
Igor Omerza je izdal novo knjigo z naslovom Kocbek, Pahor, Jančar in Udba. Knjiga obravnava spremljanje treh pisateljev, ki jih je nadzorovala tajna politična policija bivšega komunističnega sistema. Avtor poudarja, da je še leta 1987 v Sloveniji Udba strogo nadzorovala več kot tisoč posameznikov ter še 15. 000 drugih, ki so bili z njimi povezani. Poleg tega so opravili skoraj 7 tisoč popolnih preverb in slabih 95 tisoč delnih preverb. Skupaj so torej v enem letu, tik pred začetkom demokratičnih sprememb še vedno nadzorovali skoraj 120.000 oseb.
26. septembra 2022 bi 109. rojstni dan slavil zamejski pisatelj Boris Pahor. Ob tem smo nekaj mescev po njegovi smrti pripravili pogovor z literarno zgodovinarko, univerzitetno profesorico dr. Urško Perenič. Pogovoru o pokojnem pisatelju, njegovem pomenu in nekaterih projektih, ki se bodo še zgodili jeseni, pa v oddaji Od slike do besede.
26. septembra 2022 bi 109. rojstni dan slavil zamejski pisatelj Boris Pahor. Ob tem smo nekaj mescev po njegovi smrti pripravili pogovor z literarno zgodovinarko, univerzitetno profesorico dr. Urško Perenič. Pogovoru o pokojnem pisatelju, njegovem pomenu in nekaterih projektih, ki se bodo še zgodili jeseni, pa v oddaji Od slike do besede.
Na tržaškem pokopališču pri sv. Ani so se dopoldne poslovili od pisatelja in akademika Borisa Pahorja, ki je v 109. letu starosti preminil na svojem domu v Trstu prejšnji ponedeljek. Na pogrebni slovesnosti, ki so se je udeležili številni predstavniki javnega in kulturnega življenja se je zbralo veliko ljudi. Pogrebno mašo je daroval škofov vikar za Slovence v Gorici Karlo Bolčina. V pridigi je dejal, da je Boris Pahor vse življenje pisal in govoril o svojem razočaranju in obenem upanju, o trpljenju in obenem odrešenju, o grenkobi in obenem tolažbi.
Na tržaškem pokopališču pri sv. Ani so se dopoldne poslovili od pisatelja in akademika Borisa Pahorja, ki je v 109. letu starosti preminil na svojem domu v Trstu prejšnji ponedeljek. Na pogrebni slovesnosti, ki so se je udeležili številni predstavniki javnega in kulturnega življenja se je zbralo veliko ljudi. Pogrebno mašo je daroval škofov vikar za Slovence v Gorici Karlo Bolčina. V pridigi je dejal, da je Boris Pahor vse življenje pisal in govoril o svojem razočaranju in obenem upanju, o trpljenju in obenem odrešenju, o grenkobi in obenem tolažbi.
Na pokopališču pri sv. Ani v Trstu so se poslovili od tržaškega pisatelja in akademika Borisa Pahorja, pričevalca grozot 20. stoletja. Škofov vikar za Slovence v Gorici Karlo Bolčina je poudaril, da mu je Bog, ob številnih preizkušnja podaril tudi številne talente.
Na pokopališču pri sv. Ani v Trstu so se poslovili od tržaškega pisatelja in akademika Borisa Pahorja, pričevalca grozot 20. stoletja. Škofov vikar za Slovence v Gorici Karlo Bolčina je poudaril, da mu je Bog, ob številnih preizkušnja podaril tudi številne talente.
V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili ustavnega sodnika prof. Dr. Dr. Klemena Jakliča (Oxford ZK, Harvard ZDA). Z njim smo se pogovarjali o možnosti tujih vplivov na evropske volitve, o stanju demokracije in o njegovem odklonilnem ločenem mnenju na temo tožbe Mojce Šetinc Pašek in Eugenije Carl proti Janezu Janši. Jaklič glede slednjega pravi, da je ustavno sodišče nekonsistentno. Spregovoril pa je tudi o odločitvi sodnikov v zvezi z razveljavitvijo dela zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), ki ureja volitve v KGZS.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Z Alenko Rebula, psihologinjo, pesnico, pisateljico, prepoznavno predavateljico o iskanju notranjega miru, smo ob izidu knjige o negi družinske ljubezni, ki jo je zasnovala Josipa Prebeg, z naslovom »Otroci ljubezni«, razmišljali o vlogi družinske skupnosti, o dinamiki odnosov, spodbujali k odzivom, ki odpirajo poti do boljšega razumevanja tako lastnih potreb kot potreb drugih znotraj družine.
Pomlad naj bi v nas spodbudila očiščenje toksičnih misli in delovanj, zato je bilo to eno od začetnih izhodišč pogovora z Alenko Rebula, kako jih prepoznamo in kako lahko začnemo ravnati drugače? Reševanje ljubezni v družini je mogoče in je največ vredno, prinese varno zavetje, po katerem hrepeni sleherna duša.
Po samotnih stezicah, mimo starih, zapuščenih hiš bomo smo tokrat stopili pod vodstvom odličnega sogovornika, pisca in hodca, ki je prebrodil že marsikatero grapo. Za Marjana Bradeška zagotovo drži rek, ki ga je izbral tudi za naslov svoje knjige: Hodim, torej grem. Popeljal nas je na skrajni rob Trnovskega gozda. Če vas zanima, kam natančno in tudi kako je pisal svojo knjigo ter kakšne namige vam lahko ponudi, prisluhnite.
Naša sobotna gostja je bila vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink. Z nami je delila spomine na zgodnje otroštvo, ki ga je zelo zaznamovalo smrt očeta pa tudi spomine na raziskovanje in izobraževanje, povezano s hospicem, ki jo je navsezadnje pripeljalo k prav posebnemu delu, ki ga zdaj opravlja. Spregovorila je tudi o tem, kakšna spoznanja ji prinašajo srečevanja z umirajočimi in kako zelo pomemben del našega življenja so poslavljanja.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče