V oddaji smo gostili prof. dr. Staneta Grando. Pokomentirali smo prvi krog predsedniških volitev in tudi nevarnosti, ki se napovedujejo desnemu kandidatu. Dotaknili pa smo se tudi vprašanja lokalnih volitev in zakonodajnih referendumov.
V oddaji smo gostili prof. dr. Staneta Grando. Pokomentirali smo prvi krog predsedniških volitev in tudi nevarnosti, ki se napovedujejo desnemu kandidatu. Dotaknili pa smo se tudi vprašanja lokalnih volitev in zakonodajnih referendumov.
Gostili smo komentatorje - urednika spletnega portala Domovina Roka Čakša, urednika spletnega portala Siol Petra Jančiča in strokovnjaka za mednarodno pravo in mednarodne odnose prof. dr. Andreja Finka.
Gostili smo komentatorje - urednika spletnega portala Domovina Roka Čakša, urednika spletnega portala Siol Petra Jančiča in strokovnjaka za mednarodno pravo in mednarodne odnose prof. dr. Andreja Finka.
Prvi krog volitev je za nami. Naučil nas je nekaj pomembnih lekcij. Dobili smo prvi dokaz, da Gibanje Svoboda fatamorgana.
Poglavje zase je Rok Golob, ki je očitno v prikritem besu ob spoznanju, da ni absolutni gospodar države, začel dajati izjave, ki bi jih tujci, ki slovenskih razmer ne poznajo, zelo hitro interpretirali kot neofašistične. Gospod je še enkrat dokazal, da mu demokracija ni blizu.
V resnici ima desnica prvič po Barbari Brezigar pravo možnost, da zmaga v drugem krogu.
Prvi krog volitev je za nami. Naučil nas je nekaj pomembnih lekcij. Dobili smo prvi dokaz, da Gibanje Svoboda fatamorgana.
Poglavje zase je Rok Golob, ki je očitno v prikritem besu ob spoznanju, da ni absolutni gospodar države, začel dajati izjave, ki bi jih tujci, ki slovenskih razmer ne poznajo, zelo hitro interpretirali kot neofašistične. Gospod je še enkrat dokazal, da mu demokracija ni blizu.
V resnici ima desnica prvič po Barbari Brezigar pravo možnost, da zmaga v drugem krogu.
Volitve se bližajo, predčasno lahko že obiščete volišče in izberete svojega kandidata za predsednika republike, da bo odločitev nekoliko lažja, pa smo za vas pripravili še eno volilno oddajo. Tokrat so bili z nami Milan Brglez, Janez Cigler Kralj, Nataša Pirc Musar in Vladimir Prebilič.
Anže Logar, ki je udeležbo sprva potrdil, je dan prej sporočil svojo odsotnost zaradi vabila na drugo radijsko oddajo. Med temami pogovora so bile odnos do življenja in družine, izzivov predsedniške funkcije in do polpretekle zgodovine.
Volitve se bližajo, predčasno lahko že obiščete volišče in izberete svojega kandidata za predsednika republike, da bo odločitev nekoliko lažja, pa smo za vas pripravili še eno volilno oddajo. Tokrat so bili z nami Milan Brglez, Janez Cigler Kralj, Nataša Pirc Musar in Vladimir Prebilič.
Anže Logar, ki je udeležbo sprva potrdil, je dan prej sporočil svojo odsotnost zaradi vabila na drugo radijsko oddajo. Med temami pogovora so bile odnos do življenja in družine, izzivov predsedniške funkcije in do polpretekle zgodovine.
Kandidati so odgovarjali na vprašanja, povezana s funkcijo predsednika nasploh, zanimalo nas je, kako vidijo položaj poveljnika Slovenske vojske in kakšno je njihovo stališče do Slovenije kot članice zveze NATO.
Kako ocenjujejo položaj naše države v mednarodnem prostoru in odnose s sosedami?
Kako bi sami ravnali v nekaterih situacijah v preteklosti in kakšne načrte imajo?
Z nami so bili: Janez Cigler Kralj, Anže Logar, Nataša Pirc Musar in Vladimir Prebilič.
Kandidati so odgovarjali na vprašanja, povezana s funkcijo predsednika nasploh, zanimalo nas je, kako vidijo položaj poveljnika Slovenske vojske in kakšno je njihovo stališče do Slovenije kot članice zveze NATO.
Kako ocenjujejo položaj naše države v mednarodnem prostoru in odnose s sosedami?
Kako bi sami ravnali v nekaterih situacijah v preteklosti in kakšne načrte imajo?
Z nami so bili: Janez Cigler Kralj, Anže Logar, Nataša Pirc Musar in Vladimir Prebilič.
Poslanci Sajovic, Dimic, Gladek in Zrim o pestrem političnem dogajanju
Kmalu bo minilo sto dni vlade in po napovedih nas čaka vroča politična jesen. O draginji, ukrepih zoper njo, migracijah, epidemiji, vojni v Ukrajini in predsedniški tekmi smo govorili s poslanci v tokratnem Pogovoru o. Naši gostje so bili vodja poslanske skupine Gibanja Svoboda mag. Borut Sajovic, poslanec SDS Rado Gladek, poslanka NSi Iva Dimic in poslanec SD Damijan Zrim.
Poslanci Sajovic, Dimic, Gladek in Zrim o pestrem političnem dogajanju
Kmalu bo minilo sto dni vlade in po napovedih nas čaka vroča politična jesen. O draginji, ukrepih zoper njo, migracijah, epidemiji, vojni v Ukrajini in predsedniški tekmi smo govorili s poslanci v tokratnem Pogovoru o. Naši gostje so bili vodja poslanske skupine Gibanja Svoboda mag. Borut Sajovic, poslanec SDS Rado Gladek, poslanka NSi Iva Dimic in poslanec SD Damijan Zrim.
Predsedniški kandidati nadaljujejo z zbiranjem podpisov. Z izjemo Anžeta Logarja, ki je v treh dneh, kot je zapisal na tviterju zbral 12.000 podpisov, drugi podatkov še ne razkrivajo. Kandidat, ki se na volitve poda samo s podporo volivcev mora zbrati najmanj 5000 podpisov volilnih upravičencev. Precej pisani druščini štirinajstim že napovedanim predsedniškim kandidatom in kandidatkam se, v kolikor bo imel širšo podporo strank in ljudi, namerava pridružiti tudi predsednik državnega sveta Alojz Kovšca. Za komentar do sedaj znanih predsedniških kandidatov in o tem, kakšno tekmo lahko pričakujemo smo vprašali publicista Boštjana M. Turka, ki je dejal, da je veliko poklicanih, a malo izvoljenih.
Predsedniški kandidati nadaljujejo z zbiranjem podpisov. Z izjemo Anžeta Logarja, ki je v treh dneh, kot je zapisal na tviterju zbral 12.000 podpisov, drugi podatkov še ne razkrivajo. Kandidat, ki se na volitve poda samo s podporo volivcev mora zbrati najmanj 5000 podpisov volilnih upravičencev. Precej pisani druščini štirinajstim že napovedanim predsedniškim kandidatom in kandidatkam se, v kolikor bo imel širšo podporo strank in ljudi, namerava pridružiti tudi predsednik državnega sveta Alojz Kovšca. Za komentar do sedaj znanih predsedniških kandidatov in o tem, kakšno tekmo lahko pričakujemo smo vprašali publicista Boštjana M. Turka, ki je dejal, da je veliko poklicanih, a malo izvoljenih.
V Italiji so predsedniške volitve prinesle precejšen kaos. 80-letni Sergio Mattarella se je želel po sedmih letih na Kvirinalu posloviti in upokojiti, treba je bilo izbrati njegovega naslednika. Stranke se niso uspele zediniti okoli enega imena. Kar sedem krogov glasovanj v parlamentu v Rimu se je moralo odviti, da je Mattarella pristal na vnovično kandidaturo, v osmem je bil nato potrjen na položaj. Za komentar smo poklicali geopolitičnega analitika dr. Larisa Gaiserja.
V Italiji so predsedniške volitve prinesle precejšen kaos. 80-letni Sergio Mattarella se je želel po sedmih letih na Kvirinalu posloviti in upokojiti, treba je bilo izbrati njegovega naslednika. Stranke se niso uspele zediniti okoli enega imena. Kar sedem krogov glasovanj v parlamentu v Rimu se je moralo odviti, da je Mattarella pristal na vnovično kandidaturo, v osmem je bil nato potrjen na položaj. Za komentar smo poklicali geopolitičnega analitika dr. Larisa Gaiserja.
Prof. dr. Svanibor Hubert Pettan, vodja Katedre za etnomuzikologijo na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, je diplomiral v Zagrebu, magistriral v Ljubljani, doktoriral pa v ZDA. Tradicionalna glasba sveta je v ospredju pogovora, nekaj skladb smo tudi slišali.
Objavili smo napotke, kako naj kmetje postopajo, če so njihovi GERK-i v aplikaciji Sopotnik označeni rdeče, pa tudi nekaj nasvetov za zamudnike z analizami tal in izdelavo gnojilnih načrtov.
Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil duhovnik mag. Branko Cestnik. Oddaja je potekala ravno na materinski dan, ki je letos sovpadal z začetkom velikega tedna. To nam ponuja tudi veliko iztočnic za naš pogovor vključno s temami družine ob sklepu Tedna družine in seveda našega Radijskega misijona, ki smo ga uspešno zaključili v Assisiju.
Z nami sta bila alpinista Luka Krajnc in Luka Lindič, ki sta konec letošnjega februarja v Patagoniji preplezala 500 metrov dolgo prvenstveno smer Pot. To je zgodba o vztrajnosti, prijateljski navezi, načinu življenja, ki zahteva tudi odpoved. V drugem delu oddaje pa smo ob začetku kolesarke sezone spregovorili o kulturi vožnje na naših cestah - z nami je bil podpredsednik Kolesarske zveze Slovenije dr. Peter Gregorčič.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Na sporedu je bil 23. del radijskega romana Dragulj v pesku, ki je izšla pri založbi Družina. Slišali ste kako se je zapletlo Rahabino srečanje z Jozuetom, saj so bili Hebrejci premagani pri mestu Aj.
Glasba zdravi dušo in duha, je balzam za naše življenje, sploh ko nam je hudo, ko doživljamo trpljenje, zato smo za vas izbrali nekaj spodbudnih misli in instrumentalne skladbe ter zimzelene glasbene izvajalce in zasedbe. Med drugimi so vam igrali: James Last, Mantovani in Andre Rieu s svojimi orkestri, Richard Clayderman, Mark Knopfler, Enya, Gheorghe Zamfir …
Obstaja približno osem tisoč različnih redkih bolezni, večina je genetskega izvora in v petinsedemdesetih odstotkih se izrazijo v otroštvu. Ob dnevu redkih bolezni, ki ga obeležujemo 29. februarja, je zaživel nov program neonatalnega presejalnega testiranja. Pogovarjali smo se s prof. dr. Tadejem Battelinom, pediatrom in predstojnikom Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Iz nekaj kapelj krvi, vzetih iz pete ali drobne vene novorojenčka, bodo pravočasno odkrivali še enkrat več bolezni kot so jih do sedaj, jih pravočasno začeli zdraviti in jih ozdravili - oziroma lahko preprečili njihov razvoj, s tem pa številnim otrokom omogočili kakovostno življenje.