Zakaj Ljudmila Novak ni glasovala za peticijo?

V minulem tednu je v Evropskem parlamentu odmevala peticija o ohranjanju spomina na žrtve komunističnega nasilja v Sloveniji, s katero so želeli po besedah prvopodpisanega zgodovinarja dr. Mitje Ferenca pozvati vlado, naj vrne lani maja ukinjeni dan, posvečen tem žrtvam. Peticija je potekala na pobudo evropske poslanke Romane Tomc. Na seji odbora za peticije o kateri smo obširno poročali v minulem tednu je bil poleg Tomc zgolj še evropski poslanec Franc Bogovič. Ostali poslanci so se odzvali pisno na prošnjo STA. Najbolj je nekatere, tudi naše poslušalce zbodlo razmišljanje evropske poslanke Ljudmile Novak, ki meni, da bi ta problem morali reševati v Sloveniji in ne na evropski ravni. Želi pa si, da bi bile vse žrtve pokopane na dostojen način. Novak smo poklicali za pojasnila. 

O peticiji, ki zahteva pokop in spoštljiv spomin na žrtve povojnih komunističnih pobojev bodo razpravljali tudi evropski

V minulih tednih je potekalo zbiranje podpisov podpore evropski peticiji, ki predlaga pravico do pokopa in spoštljivega spomina na žrtve povojnih komunističnih pobojev v Sloveniji. O tej temi bo sredi februarja razpravljal Evropski parlament.

Franci Kindlhofer: Kozarec medu

Ko prebiram obilno literaturo o zločinih na vseh straneh, med okupacijo in po njej, povsod dominirajo številke o posamičnih in masovnih pobojih. Razumljivo je, de velja pri nas sedaj večja pozornost tistim žrtvam, ki so bile 45 let zamolčane in se o njih ni smelo niti govoriti in ne pisati v javnosti. Naš bistveni problem je ta, da imamo dve kategoriji, tako storilcev kot žrtev. V prvo kategorijo spadajo okupatorji in njihove žrtve, v drugo pa komunistični revolucionarji in njihove žrtve. Marsikdo bo sedaj prišel z očitkom, da zopet načenjam že obrabljeno temo o komunističnih žrtvah in utrujajoče preštevanje kosti. Na žalost temu ni tako. To vprašanje načenjam ali nadaljujem zaradi aktualnosti.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Časnik.si

Je pokop mrtvega človeka še norma?

Neandrtalci so pokopavali svoje mrtve. To je osnovna civilizacijska norma, ki je po letu 1945 umolknila. O tem v tokratni epizodi  z arheologinjo dr. Vereno Perko.

Franc Mihič: Razkol naroda ne more biti gibalo razvoja, ampak lahko vodi le v njegov propad

Avtor članka je kritičen, do povojnega obdobja, ko so se v bratomorni vojni nekateri oklicali za ˝narodne heroje˝ in druge označili za izdajalce naroda. Meni, da razkol naroda ne more biti gibali razvoja, temveč vodi v propad naroda in države. Opozarja tudi na to, da nikoli ni prepozno sprejeti novih spoznanj, ki lahko postanejo temelj za perspektivo naroda in države, na katero so državljani lahko ponosni.

Pravica pobitih do groba

Tokrat so na portalu casnik.si objavili pridigo predsednika Slovenske škofovske konference, novomeškega škofa Andreja Sajeta, ki jo je imel v cerkvi v Kočevju za žrtve iz Macesnove Gorice. Mašo zadušnico za več kot 3000 pobitih v breznu pod Macesnovo gorico v Koševskem Rogu je daroval v ponedeljek, 31. oktobra ob somaševanju skoraj tridesetih duhovnikov. V svoji pridigi se je zavzel za pravico pobitih do groba, ki jim jo nekateri v Sloveinji še vedno odrekajo.

Dežman zaradi pokopa žrtev revolucije spet pisal Jankoviću

Tokrat smo prebrali zapis dr. Jožeta Dežmana. Na portalu Časnik.si se je vprašal: Svoboda za Zorana Jankovića ali za Milana Brgleza? Nenavadno je, da gibanje Svoboda podpira dva kandidata za pomembna položaja, ki imata nasprotujoči si stališči do pravice vseh mrtvih do groba in spomina. Zoran Janković kot favorit Svobode za župana MO Ljubljana to pravico vsem v titoizmu tabuiranim žrtvam zanika, Milan Brglez pa je kot predsednik DZ poudaril: »Nam, danes živečim državljankam in državljanom Slovenije, ni treba žrtvovati ničesar, da bi smeli pokopati svoje mrtve. To moramo storiti čimprej, saj bomo le tako vsaj simbolično zaključili to temno poglavje naše zgodovine.«

Več na www.casnik.si

Renato Podbersič: Resnico o poboju nedolžnih ustavljal tudi Zvonko Fišer, od leta 2011 generalni državni tožilec

Komentator v komentarju opiše aretacijo in poboj petnjstih nedolžnih domačinov iz Cerkna in okolice, ki so jih pripradniki VOS aretirali in umorili februarja 1944 kot posledico nemškega napada na Cerkno. Med njimi sta bila tudi cerkljanska kaplana Lado Piščanc in Ludvik Sluga. Zanimivo je, da je Zvonko Fišer leta 1977 kot občinski javni tožilec vložil obtožni predlog zoper duhovniko Janeza Lapanjo in Stanislava Medveščka ter gospodinjo Amalijo Jereb, ker so na Na Vršeh pod hribom Lajše nad Cerknim dali postaviti spomenik pobitim. Ta isti Zvonko Fišer pa je 2011 postal generalni državni tožilec.