Potem ko osnovni dve zahtevi kmetov, umaknitev predloga uredbe PUN in zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali nista bili izpolnjeni, in zakon o zaščiti živali po torkovi obravnavi roma v drugo obravnavo, so pogovori med kmeti in vlado zašli v slepo ulico. Očitno je, da vladajoča koalicija ni pripravljena prisluhniti nobenemu argumentu in nadaljuje sprejemanje sporne zakonodaje z jasnim zavedanjem moči preglasovanja v Državnem zboru. Je pa očitno, da ostanejo brez besed, ko kmetje opozorijo na neustavnost, še bolj pa, ko zahtevajo osebno odgovornost vpletenih uradnikov.
Potem ko osnovni dve zahtevi kmetov, umaknitev predloga uredbe PUN in zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali nista bili izpolnjeni, in zakon o zaščiti živali po torkovi obravnavi roma v drugo obravnavo, so pogovori med kmeti in vlado zašli v slepo ulico. Očitno je, da vladajoča koalicija ni pripravljena prisluhniti nobenemu argumentu in nadaljuje sprejemanje sporne zakonodaje z jasnim zavedanjem moči preglasovanja v Državnem zboru. Je pa očitno, da ostanejo brez besed, ko kmetje opozorijo na neustavnost, še bolj pa, ko zahtevajo osebno odgovornost vpletenih uradnikov.
Hanzi Mikl, ekološki kmet iz Ziljske doline, sicer direktor Koroške kmetijsko gozdarske zbornice je začuden nad širitvijo območja t.i. okoljsko občutljivega trajnega travinja (OOTT) in območij z režimom Natura 2000 v Sloveniji. Pravi, da se v Avstriji kaj takega ne more zgoditi in pojasnjuje avstrijski pristop, ki spoštuje kmetovo delo in njegovo lastnino.
Hanzi Mikl, ekološki kmet iz Ziljske doline, sicer direktor Koroške kmetijsko gozdarske zbornice je začuden nad širitvijo območja t.i. okoljsko občutljivega trajnega travinja (OOTT) in območij z režimom Natura 2000 v Sloveniji. Pravi, da se v Avstriji kaj takega ne more zgoditi in pojasnjuje avstrijski pristop, ki spoštuje kmetovo delo in njegovo lastnino.
»Na teh površinah, kjer mi zdaj pridelujemo seno, naj bi uvedli to pozno košnjo, košnjo po 1. avgustu, kar je za nas nesprejemljivo … Seno, ki je pokošeno do Kresa, še ima neko vrednost, potem pa je to slama, potem je to stelja … Na naši kmetiji to pomeni zmanjšanje črede na 10 živali. Zdaj imamo 30 krav, potem bi jih imeli le še 10,« pravi Uršič.
»Na teh površinah, kjer mi zdaj pridelujemo seno, naj bi uvedli to pozno košnjo, košnjo po 1. avgustu, kar je za nas nesprejemljivo … Seno, ki je pokošeno do Kresa, še ima neko vrednost, potem pa je to slama, potem je to stelja … Na naši kmetiji to pomeni zmanjšanje črede na 10 živali. Zdaj imamo 30 krav, potem bi jih imeli le še 10,« pravi Uršič.
»Z izjavami, da za nami stoji politična stranka, se zavaja javnost, preusmerja pozornost in minimalizira težave, v katerih so se znašli slovenski kmetje. Od pogajanj z vlado smo odstopili izključno zato, ker so nam v odgovor na naše zahteve poslali gradivo z argumenti, zakaj se težav, ki pestijo kmete, ne da rešiti,« so v sporočilu za javnost zapisali v kmečkih stanovskih organizacijah.
»Z izjavami, da za nami stoji politična stranka, se zavaja javnost, preusmerja pozornost in minimalizira težave, v katerih so se znašli slovenski kmetje. Od pogajanj z vlado smo odstopili izključno zato, ker so nam v odgovor na naše zahteve poslali gradivo z argumenti, zakaj se težav, ki pestijo kmete, ne da rešiti,« so v sporočilu za javnost zapisali v kmečkih stanovskih organizacijah.
Potem ko je po vseslovenskem opozorilnem protestu kmetov njihove predstavnike sprejel predsednik vlade dr. Robert Golob, sta bili oblikovani dve delovni skupini za reševanje zapletov z ukrepi SKP in uvajanjem režima Natura 2000. Pred jutrišnjim prvim sestankom predsednik KGZS Roman Žveglič opozarja, da še vedno ni jasno, zakaj obstajata dve verziji Strateškega načrta SKP. Tista, ki je bila usklajevana z nevladnimi organizacijami in tista, ki je bila kasneje v Bruslju potrjena s strani Evropske komisije…
Potem ko je po vseslovenskem opozorilnem protestu kmetov njihove predstavnike sprejel predsednik vlade dr. Robert Golob, sta bili oblikovani dve delovni skupini za reševanje zapletov z ukrepi SKP in uvajanjem režima Natura 2000. Pred jutrišnjim prvim sestankom predsednik KGZS Roman Žveglič opozarja, da še vedno ni jasno, zakaj obstajata dve verziji Strateškega načrta SKP. Tista, ki je bila usklajevana z nevladnimi organizacijami in tista, ki je bila kasneje v Bruslju potrjena s strani Evropske komisije…
Ta teden naj bi se prvič sestali dve delovni skupini, za oblikovanje katerih je bilo dogovorjeno na srečanju med predstavniki kmetov, resornima ministroma in predsednikom vlade dr. Robertom Golobom. Ena skupina naj bi se ukvarjala z vprašanjem nujnih sprememb Strateškega načrta SKP druga pa glede nesprejemljivega uvajanja režima Natura 2000 v nekaterih predelih Slovenije. Predsednik KGZS Roman Žveglič pa ob tem opozarja, da si Evropska komisija t.i. travniškega opomina ni sama izmislila....
Ta teden naj bi se prvič sestali dve delovni skupini, za oblikovanje katerih je bilo dogovorjeno na srečanju med predstavniki kmetov, resornima ministroma in predsednikom vlade dr. Robertom Golobom. Ena skupina naj bi se ukvarjala z vprašanjem nujnih sprememb Strateškega načrta SKP druga pa glede nesprejemljivega uvajanja režima Natura 2000 v nekaterih predelih Slovenije. Predsednik KGZS Roman Žveglič pa ob tem opozarja, da si Evropska komisija t.i. travniškega opomina ni sama izmislila....
V prvem delu tedenske kmetijske oddaje smo se ustavili ob nestrinjanju kmetov z uvedbo Natura 2000 režimov in izjemne razširitve območij okoljsko občutljivega trajnega travinja. Mag. Jože Mohar pa je v drugem delu svetoval glede setve in saditve poljščin v tej mrzli pomladi.
V prvem delu tedenske kmetijske oddaje smo se ustavili ob nestrinjanju kmetov z uvedbo Natura 2000 režimov in izjemne razširitve območij okoljsko občutljivega trajnega travinja. Mag. Jože Mohar pa je v drugem delu svetoval glede setve in saditve poljščin v tej mrzli pomladi.
Danes mineva 175 let od kmečkega upora na Igu, ko je približno 500 kmetov, zaradi izjemnega pritiska dajatev in tlake požgalo Ižanski grad in na grmadi zažgalo tudi fevdalne listine in zemljiške knjige. Te dni med kmeti na Igu in celotnem barju spet vre, saj uvajanje strogega varovalnega režima Natura 2000 predvideva, da ne bodo mogli več pridelovati krme in poljščin na skupno 690 ha travnikov in njiv. Posebej so jezni, ker jih oblast o tem ni nič vprašala. Nekdanji župan Janez Cimperman je na okrogli mizi povedal…
Danes mineva 175 let od kmečkega upora na Igu, ko je približno 500 kmetov, zaradi izjemnega pritiska dajatev in tlake požgalo Ižanski grad in na grmadi zažgalo tudi fevdalne listine in zemljiške knjige. Te dni med kmeti na Igu in celotnem barju spet vre, saj uvajanje strogega varovalnega režima Natura 2000 predvideva, da ne bodo mogli več pridelovati krme in poljščin na skupno 690 ha travnikov in njiv. Posebej so jezni, ker jih oblast o tem ni nič vprašala. Nekdanji župan Janez Cimperman je na okrogli mizi povedal…
Če bi morali v tem tednu izbirati besedo tedna, ne bi bilo treba prav veliko razmišljati. Ponuja se skoraj sama – gre za besedo stavka, ki smo jo v tem tednu kar nekajkrat slišali v medijih, še večkrat pa prebrali na različnih družbenih omrežjih.
Družina, toplina, dom. Vse to predstavljata krščanska starša, oče in mati, ki sta imela te dni svoj praznik. Kdo si te topline ne želi? In kje smo kot družba skrenili s poti, da je največja rak rana sodobne družbe osamljenost?
Ob sklepu postnega časa in začetku velikonočnega tridnevja je o pomenu in simboliki velikega četrtka spregovoril župnik iz Vinice Anton Gnidovec.
V oddaji Za življenje smo z dr. Katarino Kompan Erzar razmišljali o sv. Frančišku in sv. Klari, kako nas svetnika nagovarjata v današnjem času, zakaj in kako nas molitev umiri in na kakšne način poveže z Bogom.
Od senc k svetlobi je naslov knjižice Karla Gržana v kateri so zbrana razmišljanja, ki so pred desetletjem izhajala v reviji Ognjišče. Gre za izredno globoke zapise, mestoma osebne izpovedi, ki govorijo o trenutkih, ko sta se presežno in tuzemsko dotaknila v trenutku, ki mu je bil avtor priča. Iskrena pripoved s svojo preprostostjo, ki pa ne išče bližnjic, res svetli pogled bralca. Izbrali smo dve razmišljanji, sicer pa knjižico za zgolj nekaj evrov lahko naročite pri Založbi Ognjišče, ne bo vas razočarala.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Na sporedu je bil 23. del radijskega romana Dragulj v pesku, ki je izšla pri založbi Družina. Slišali ste kako se je zapletlo Rahabino srečanje z Jozuetom, saj so bili Hebrejci premagani pri mestu Aj.
Glasba zdravi dušo in duha, je balzam za naše življenje, sploh ko nam je hudo, ko doživljamo trpljenje, zato smo za vas izbrali nekaj spodbudnih misli in instrumentalne skladbe ter zimzelene glasbene izvajalce in zasedbe. Med drugimi so vam igrali: James Last, Mantovani in Andre Rieu s svojimi orkestri, Richard Clayderman, Mark Knopfler, Enya, Gheorghe Zamfir …
Obstaja približno osem tisoč različnih redkih bolezni, večina je genetskega izvora in v petinsedemdesetih odstotkih se izrazijo v otroštvu. Ob dnevu redkih bolezni, ki ga obeležujemo 29. februarja, je zaživel nov program neonatalnega presejalnega testiranja. Pogovarjali smo se s prof. dr. Tadejem Battelinom, pediatrom in predstojnikom Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Iz nekaj kapelj krvi, vzetih iz pete ali drobne vene novorojenčka, bodo pravočasno odkrivali še enkrat več bolezni kot so jih do sedaj, jih pravočasno začeli zdraviti in jih ozdravili - oziroma lahko preprečili njihov razvoj, s tem pa številnim otrokom omogočili kakovostno življenje.