Na Kitajskem je zaradi stroge politike preprečevanja širjenja novega koronavirusa zavrelo. Številna večja mesta po državi so preplavili protesti, na njih je bilo slišati tudi pozive za več svoboščin. Mnogi udeleženci so v rokah nosili prazne liste papirja, s čimer so nasprotovali cenzuri. Komunistične oblasti so se odzvale tako, da so na ulicah okrepile prisotnost policije. Za nekaj pojasnil smo prosili gostujočega raziskovalca Centra za mirovne in varnostne študije na Univerzi Kalifornije v San Diegu v ZDA dr. Igorja Kovača.
Na Kitajskem je zaradi stroge politike preprečevanja širjenja novega koronavirusa zavrelo. Številna večja mesta po državi so preplavili protesti, na njih je bilo slišati tudi pozive za več svoboščin. Mnogi udeleženci so v rokah nosili prazne liste papirja, s čimer so nasprotovali cenzuri. Komunistične oblasti so se odzvale tako, da so na ulicah okrepile prisotnost policije. Za nekaj pojasnil smo prosili gostujočega raziskovalca Centra za mirovne in varnostne študije na Univerzi Kalifornije v San Diegu v ZDA dr. Igorja Kovača.
V ZDA je začetek letošnjega novembra v znamenju vmesnih volitev. V ospredju zanimanja je tekma med demokrati in republikanci za prevlado v zveznem kongresu. Za nekaj pojasnil in dodatnih informacij smo poklicali dr. Igorja Kovača, gostujočega raziskovalca Centra za mirovne in varnostne študije na Univerzi Kalifornije v San Diegu.
V ZDA je začetek letošnjega novembra v znamenju vmesnih volitev. V ospredju zanimanja je tekma med demokrati in republikanci za prevlado v zveznem kongresu. Za nekaj pojasnil in dodatnih informacij smo poklicali dr. Igorja Kovača, gostujočega raziskovalca Centra za mirovne in varnostne študije na Univerzi Kalifornije v San Diegu.
Bosno in Hercegovino čakajo splošne volitve. Analitiki v državi, ki se sooča s političnimi napetostmi, ne pričakujejo bistvenih sprememb. Poklicali smo nekdanjega dolgoletnega visokega predstavnika mednarodne skupnosti za Bosno in Hercegovino, diplomata dr. Valentina Inzka.
Bosno in Hercegovino čakajo splošne volitve. Analitiki v državi, ki se sooča s političnimi napetostmi, ne pričakujejo bistvenih sprememb. Poklicali smo nekdanjega dolgoletnega visokega predstavnika mednarodne skupnosti za Bosno in Hercegovino, diplomata dr. Valentina Inzka.
Evropska unija je pred slabimi desetimi leti prejela Nobelovo nagrado za mir. Odbor v Oslu je takrat ocenil, da si prestižno priznanje zasluži zaradi prizadevanj, s katerimi je uspela celino, na kateri so dolgo divjale vojne, spremeniti v celino miru. A danes smo na njej spet priče rožljanju orožja. Rusija je napadla Ukrajino, oblega jo že dva tedna. Njeni državljani so zavzeli pogumno držo ter branijo svojo ozemeljsko celovitost in suverenost. Kako dolgo še? Kako trdno jih pri tem podpira Zahod? Za komentar smo prosili obrambnovarnostnega strokovnjaka Jelka Kacina, ki je bil med drugim dva mandata evropski poslanec ter med letoma 2015 in 2019 stalni predstavnik naše države v Natu.
Evropska unija je pred slabimi desetimi leti prejela Nobelovo nagrado za mir. Odbor v Oslu je takrat ocenil, da si prestižno priznanje zasluži zaradi prizadevanj, s katerimi je uspela celino, na kateri so dolgo divjale vojne, spremeniti v celino miru. A danes smo na njej spet priče rožljanju orožja. Rusija je napadla Ukrajino, oblega jo že dva tedna. Njeni državljani so zavzeli pogumno držo ter branijo svojo ozemeljsko celovitost in suverenost. Kako dolgo še? Kako trdno jih pri tem podpira Zahod? Za komentar smo prosili obrambnovarnostnega strokovnjaka Jelka Kacina, ki je bil med drugim dva mandata evropski poslanec ter med letoma 2015 in 2019 stalni predstavnik naše države v Natu.
Človeštvo je skozi hude tragedije v preteklosti razvilo določena pravila za oborožene spopade, da ne bi obveljala trditev rimskega političnega teoretika in filozofa Marka Tulija Cicerona, da v vojni zakoni molčijo. Zdi se, da se Vladimir Putin na vse to požvižga, ugotavlja strokovnjak za pravo človekovih pravic dr. Jernej Letnar Černič. Ruska invazija na Ukrajino je presenetila tudi njega, žalosti ga relativizacija tega dejanja, ki so si ga privoščili nekateri posamezniki in določeni deležniki v slovenski družbi.
Človeštvo je skozi hude tragedije v preteklosti razvilo določena pravila za oborožene spopade, da ne bi obveljala trditev rimskega političnega teoretika in filozofa Marka Tulija Cicerona, da v vojni zakoni molčijo. Zdi se, da se Vladimir Putin na vse to požvižga, ugotavlja strokovnjak za pravo človekovih pravic dr. Jernej Letnar Černič. Ruska invazija na Ukrajino je presenetila tudi njega, žalosti ga relativizacija tega dejanja, ki so si ga privoščili nekateri posamezniki in določeni deležniki v slovenski družbi.
Mednarodno skupnost te dni zelo skrbijo aktivnosti Rusije na meji z Ukrajino, boji se, da bo napadla sosedo. Kako negotove razmere v svoji domovini spremlja Inna Demchenko Fröclich? Prevajalka in komunikologinja, ki se je rodila in odraščala v Ukrajini, je v Slovenijo prišla leta 2009. Pri nas je lokalna turistična vodnica in ima tudi licenco vodnika po Narodnem muzeju Slovenije. Je v stiku z očetom, ki sicer ne živi v neposredni bližini trenutnih napetosti, a jih tako ali drugače občuti. Ukrajinci se sicer po njenih besedah trudijo ostati mirni, zavedajo se, da ne morejo spremeniti ničesar, so pa pripravljeni na vse.
Mednarodno skupnost te dni zelo skrbijo aktivnosti Rusije na meji z Ukrajino, boji se, da bo napadla sosedo. Kako negotove razmere v svoji domovini spremlja Inna Demchenko Fröclich? Prevajalka in komunikologinja, ki se je rodila in odraščala v Ukrajini, je v Slovenijo prišla leta 2009. Pri nas je lokalna turistična vodnica in ima tudi licenco vodnika po Narodnem muzeju Slovenije. Je v stiku z očetom, ki sicer ne živi v neposredni bližini trenutnih napetosti, a jih tako ali drugače občuti. Ukrajinci se sicer po njenih besedah trudijo ostati mirni, zavedajo se, da ne morejo spremeniti ničesar, so pa pripravljeni na vse.
Vse večja ruska vojaška prisotnost na ukrajinski vzhodni meji je sprožila občutek negotovosti širom sveta. Opozorila pred invazijo so vse glasnejša, zato je več držav že pozvalo svoje rojake, naj nemudoma odidejo z območja. Kako na zadnje stopnjevanje napetosti gleda politični analitik dr. Aleš Maver?
Vse večja ruska vojaška prisotnost na ukrajinski vzhodni meji je sprožila občutek negotovosti širom sveta. Opozorila pred invazijo so vse glasnejša, zato je več držav že pozvalo svoje rojake, naj nemudoma odidejo z območja. Kako na zadnje stopnjevanje napetosti gleda politični analitik dr. Aleš Maver?
Nov teden prinaša nova prizadevanja za rešitev krize v Ukrajini. Ali lahko novi pogovori in pobude ublažijo napetosti na njeni meji z Rusijo? Ta na območju kopiči svoje sile, na prošnje, naj pojasni svoje načrte z njimi, odgovarja, da ne izvaja nikakršnih nenavadnih aktivnosti. Za komentar smo prosili geopolitičnega analitika dr. Larisa Gaiserja.
Nov teden prinaša nova prizadevanja za rešitev krize v Ukrajini. Ali lahko novi pogovori in pobude ublažijo napetosti na njeni meji z Rusijo? Ta na območju kopiči svoje sile, na prošnje, naj pojasni svoje načrte z njimi, odgovarja, da ne izvaja nikakršnih nenavadnih aktivnosti. Za komentar smo prosili geopolitičnega analitika dr. Larisa Gaiserja.
V pogovoru ste lahko prisluhnili mariborčanu Sašu Radovanoviču, ki je soavtor knjige Bombardiranje Slovenija 1944 - 1945. Gre za sorazmerno neznan segment naše zgodovine, ki pa še danes vpliva na življenje pri nas. Maribor je bil zaradi strateške lege in tamkajšnje tovarne v zadnjih dveh letih druge sv. vojne eno najbolj bombardiranih mest. Zavezniki so nanj odvrgli kar 3.259 ton bomb in uničili 47 odstotkov stavb. Približno 10 odstotkov jih ni eksplodiralo in na njih še danes stoji kar nekaj zgradb, tudi šolskih ...
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 20. april 2024 ob 05-ih
Tokrat sta bila gosta v oddaji Za življenje zakonca Perko, ki sta spregovorila o vrednotah v zakonu, vabljeni k poslušanju.
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
V prostorih župnijskega doma na Dobrovi je od danes na ogled razstava arhivskih fotografij o življenju in delu slovenskih beguncev v Avstriji po letu 1945, ki jo je pripravila Rafaelova družba. Na ogled bo do nedelje, 12. maja. V torek, 23. aprila ob 19.45, bo ob razstavi organizirano tudi predavanje dr. Helene Jaklitsch. Spregovorila bo o povojnih dogodkih ter predstavila življenje in delo slovenskih beguncev. Takrat bo na voljo tudi fotografska monografija Rojstvo novih domovin, ki preko obširne zgodovinske študije in arhivskih fotografij spregovori o tem zamolčanem obdobju slovenske zgodovine. Po drugi svetovni vojni je med 20.000 in 25.000 Slovencev zapustilo svoje domove ter odšlo v Italijo ali čez Ljubelj na Koroško. V izjemno težkih povojnih razmerah je zgodba slovenskih beguncev v tistem času postala resnično junaška.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Tokrat sta bila gosta v oddaji Za življenje zakonca Perko, ki sta spregovorila o vrednotah v zakonu, vabljeni k poslušanju.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Z urednico Mavrice Melito Košir smo obiskali italijansko Bologno in predstavili največji sejem knjig za otroke na svetu. Slišali smo zgodbo o revnem mlinarju in si s pravim odgovorom na uganko prislužili knjižno nagrado.
Poročali smo o nasprotovanju sončni elektrarni v Dekanih, novostih v termah Olimia, Ptuj in 3000 v Moravskih Toplicah, projektu Hiša za otroke, Festivalu hrane za možgane in zaključnem dogodku bralne značke za uporabnike varstveno delovnih centrov SAŠA.