V oddaji smo slišali odlomke z omizja ob evropskem tednu cepljenja. Na njem sta sodelovala vodja mariborske enote NIJZ Branko Simonovič in pediater iz Zdravstvenega doma Kamnik dr. Denis Baš, ki je za radijski mikrofon odgovoril še na nekaj drugih vprašanj o zdravju otrok in mladostnikov.
V oddaji smo slišali odlomke z omizja ob evropskem tednu cepljenja. Na njem sta sodelovala vodja mariborske enote NIJZ Branko Simonovič in pediater iz Zdravstvenega doma Kamnik dr. Denis Baš, ki je za radijski mikrofon odgovoril še na nekaj drugih vprašanj o zdravju otrok in mladostnikov.
Z letošnjim letom je preventivno cepljenje proti pvnemokoku, ki povzroča težke oblike pljučnic, postalo brezplačno za starejše od 65 let in vse kronične bolnike. Do zdaj je to namreč veljalo le za otroke. Dobra novica je, da se je potrebno cepiti le enkrat. Ker številni starejši in njihovi svojci za to ne vedo, sta nekaj dodatnih informacij podala prim. dr. Matjaž Jereb in domska zdravnica Tanja Petkovič.
Z letošnjim letom je preventivno cepljenje proti pvnemokoku, ki povzroča težke oblike pljučnic, postalo brezplačno za starejše od 65 let in vse kronične bolnike. Do zdaj je to namreč veljalo le za otroke. Dobra novica je, da se je potrebno cepiti le enkrat. Ker številni starejši in njihovi svojci za to ne vedo, sta nekaj dodatnih informacij podala prim. dr. Matjaž Jereb in domska zdravnica Tanja Petkovič.
V Sloveniji je s koronavirusom glede na uradne rezultate testiranj okuženih nekaj več kot 22.000 posameznikov, v resnici pa naj bi jih bilo še vsaj tri do štirikrat več. Kdaj naj bi se krivulja obrnila navzdol in kaj nas čaka jeseni? Kateri zaščitni ukrepi bi bili ob obveznih maskah v zdravstvu in priporočenih v zaprtih prostorih še smiselni? Kaj bo prineslo novo cepivo? Ta in podobna vprašanja so bila na vrsti v tokratni oddaji, ko je bila naša gostja predsednica zdravniške zbornice dr. Bojana Beović.
V Sloveniji je s koronavirusom glede na uradne rezultate testiranj okuženih nekaj več kot 22.000 posameznikov, v resnici pa naj bi jih bilo še vsaj tri do štirikrat več. Kdaj naj bi se krivulja obrnila navzdol in kaj nas čaka jeseni? Kateri zaščitni ukrepi bi bili ob obveznih maskah v zdravstvu in priporočenih v zaprtih prostorih še smiselni? Kaj bo prineslo novo cepivo? Ta in podobna vprašanja so bila na vrsti v tokratni oddaji, ko je bila naša gostja predsednica zdravniške zbornice dr. Bojana Beović.
V prvem delu komentarja komentator razmišlja o politični stvarnosti v Sloveniji, o levičarjih, ki nikakor ne zmorejo sprejeti dejstva, da niso na oblasti. Obenem komentatar ugotavlja, da je veliko rdečih direktorjev na vodilnih položajih v medijih, pravosodju, šolstvu, kulturi, državni upravi ... V drugem delu pa ugotavlja, da Slovenija danes doživlja popolno razkristjanevanje. Poudarja, da biti proticepilec in biti v Cerkvi ni mogoče, ker je Cerkev jasno povedala, da je cepljenje priporočeno.
V prvem delu komentarja komentator razmišlja o politični stvarnosti v Sloveniji, o levičarjih, ki nikakor ne zmorejo sprejeti dejstva, da niso na oblasti. Obenem komentatar ugotavlja, da je veliko rdečih direktorjev na vodilnih položajih v medijih, pravosodju, šolstvu, kulturi, državni upravi ... V drugem delu pa ugotavlja, da Slovenija danes doživlja popolno razkristjanevanje. Poudarja, da biti proticepilec in biti v Cerkvi ni mogoče, ker je Cerkev jasno povedala, da je cepljenje priporočeno.
V četrtem valu epidemije so nam odgovorni v zdravstveni stroki in vladi veliko zaupali. Pustili so nam kar največ svobode, ki je možna v takih razmerah, a s poudarkom, naj se cepimo, naj spoštujemo ukrepe. Je bilo oziroma je naše ravnanje optimalno ali smo spet plačali preveliko ceno? Po mnenju dr. Petriča je pri nas epidemija postala tudi politično vprašanje. V oddaji tudi o politični razklanosti in nujnosti medsebojnega sprejemanja, če želimo dobro Sloveniji. O ustavnem sodišču, o nadzoru nad sodno vejo oblasti in o vprašanju nezakonitih prehodov meje, ki je s smrtjo deklice v Dragonji znova aktualno.
V četrtem valu epidemije so nam odgovorni v zdravstveni stroki in vladi veliko zaupali. Pustili so nam kar največ svobode, ki je možna v takih razmerah, a s poudarkom, naj se cepimo, naj spoštujemo ukrepe. Je bilo oziroma je naše ravnanje optimalno ali smo spet plačali preveliko ceno? Po mnenju dr. Petriča je pri nas epidemija postala tudi politično vprašanje. V oddaji tudi o politični razklanosti in nujnosti medsebojnega sprejemanja, če želimo dobro Sloveniji. O ustavnem sodišču, o nadzoru nad sodno vejo oblasti in o vprašanju nezakonitih prehodov meje, ki je s smrtjo deklice v Dragonji znova aktualno.
Spregovorili smo o tveganjih za nalezljive bolezni v času nosečnosti. Ali se je smiselno v tem občutljivem obdobju zaščititi s cepljenjem - tudi proti novemu koronavirusu? Z nami je bil specialist ginekologije Žiga Jan.
Spregovorili smo o tveganjih za nalezljive bolezni v času nosečnosti. Ali se je smiselno v tem občutljivem obdobju zaščititi s cepljenjem - tudi proti novemu koronavirusu? Z nami je bil specialist ginekologije Žiga Jan.
Z nami je bil prof. dr. Peter Hostnik, ki se s tem področjem na Veterinarski fakulteti ukvarja že več kot 30 let. Podali smo nekaj dejstev o bolezni ter boju z njo, da bi se vsi zavedali tega problema in izbirali prava dejanja, da ne bi vplivali na širjenje te bolezni.
Z nami je bil prof. dr. Peter Hostnik, ki se s tem področjem na Veterinarski fakulteti ukvarja že več kot 30 let. Podali smo nekaj dejstev o bolezni ter boju z njo, da bi se vsi zavedali tega problema in izbirali prava dejanja, da ne bi vplivali na širjenje te bolezni.
Živimo v zanimivih časih paradoksov. Verjamem, da je ta oznaka v pregretem ozračju razdeljenosti lahko komu v spotiko in bi raje začel s kakšno udarnejšo oznako. Morda z mrtvaškim plesom, saj nekateri v vsem, kar se dogaja doma in po svetu že vidijo konec sveta na obzorju. Poigravam se z mislijo, kaj bi na to rekle generacije, ki so živele v obdobju velike kuge 14. stoletja in pozneje, ko je epidemija pobila tretjino takratnega prebivalstva Evrope. Morda bi se iz onstranstva le kislo nasmehnili in rekli: »pojma nimate!« In mimogrede - takratna epidemija je vplivala tudi na nastanek hrastoveljskih fresk Mrtvaškega plesa …
Tako je svoj tokratni komentar začel Blaž lesnik. Celotni komentar si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišče.
Živimo v zanimivih časih paradoksov. Verjamem, da je ta oznaka v pregretem ozračju razdeljenosti lahko komu v spotiko in bi raje začel s kakšno udarnejšo oznako. Morda z mrtvaškim plesom, saj nekateri v vsem, kar se dogaja doma in po svetu že vidijo konec sveta na obzorju. Poigravam se z mislijo, kaj bi na to rekle generacije, ki so živele v obdobju velike kuge 14. stoletja in pozneje, ko je epidemija pobila tretjino takratnega prebivalstva Evrope. Morda bi se iz onstranstva le kislo nasmehnili in rekli: »pojma nimate!« In mimogrede - takratna epidemija je vplivala tudi na nastanek hrastoveljskih fresk Mrtvaškega plesa …
Tako je svoj tokratni komentar začel Blaž lesnik. Celotni komentar si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišče.
Če bi morali v tem tednu izbirati besedo tedna, ne bi bilo treba prav veliko razmišljati. Ponuja se skoraj sama – gre za besedo stavka, ki smo jo v tem tednu kar nekajkrat slišali v medijih, še večkrat pa prebrali na različnih družbenih omrežjih.
Septembra 2023 je v Trstu potekal znanstveni posvet z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev. Tokrat lahko poslušate prispevka dr. Salvatorja Žitka »Odmev Gentilejeve reforme v Istri« in pa dr. Matica Batiča o ideološki sporočilnosti italijanskih šolskih stavb na Primorskem.
Deček je povabil svojega prijatelja na ...
Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil duhovnik mag. Branko Cestnik. Oddaja je potekala ravno na materinski dan, ki je letos sovpadal z začetkom velikega tedna. To nam ponuja tudi veliko iztočnic za naš pogovor vključno s temami družine ob sklepu Tedna družine in seveda našega Radijskega misijona, ki smo ga uspešno zaključili v Assisiju.
Od senc k svetlobi je naslov knjižice Karla Gržana v kateri so zbrana razmišljanja, ki so pred desetletjem izhajala v reviji Ognjišče. Gre za izredno globoke zapise, mestoma osebne izpovedi, ki govorijo o trenutkih, ko sta se presežno in tuzemsko dotaknila v trenutku, ki mu je bil avtor priča. Iskrena pripoved s svojo preprostostjo, ki pa ne išče bližnjic, res svetli pogled bralca. Izbrali smo dve razmišljanji, sicer pa knjižico za zgolj nekaj evrov lahko naročite pri Založbi Ognjišče, ne bo vas razočarala.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Na sporedu je bil 23. del radijskega romana Dragulj v pesku, ki je izšla pri založbi Družina. Slišali ste kako se je zapletlo Rahabino srečanje z Jozuetom, saj so bili Hebrejci premagani pri mestu Aj.
Glasba zdravi dušo in duha, je balzam za naše življenje, sploh ko nam je hudo, ko doživljamo trpljenje, zato smo za vas izbrali nekaj spodbudnih misli in instrumentalne skladbe ter zimzelene glasbene izvajalce in zasedbe. Med drugimi so vam igrali: James Last, Mantovani in Andre Rieu s svojimi orkestri, Richard Clayderman, Mark Knopfler, Enya, Gheorghe Zamfir …
Obstaja približno osem tisoč različnih redkih bolezni, večina je genetskega izvora in v petinsedemdesetih odstotkih se izrazijo v otroštvu. Ob dnevu redkih bolezni, ki ga obeležujemo 29. februarja, je zaživel nov program neonatalnega presejalnega testiranja. Pogovarjali smo se s prof. dr. Tadejem Battelinom, pediatrom in predstojnikom Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Iz nekaj kapelj krvi, vzetih iz pete ali drobne vene novorojenčka, bodo pravočasno odkrivali še enkrat več bolezni kot so jih do sedaj, jih pravočasno začeli zdraviti in jih ozdravili - oziroma lahko preprečili njihov razvoj, s tem pa številnim otrokom omogočili kakovostno življenje.