Rojen je Odrešenik, božični čas prinaša misli o miru, razumevanju, Ljubezni. Kako iskrena je želja po miru v Ukrajini, kako zaupljiva je molitev tamkajšnjih otrok. Vse to prinaša pismo iz Ukrajine.
Rojen je Odrešenik, božični čas prinaša misli o miru, razumevanju, Ljubezni. Kako iskrena je želja po miru v Ukrajini, kako zaupljiva je molitev tamkajšnjih otrok. Vse to prinaša pismo iz Ukrajine.
Marija Pomočnica kristjanov bdi tudi nad najmlajšimi v Kambodži, odkoder prihaja zgodba, ki jo je v pismu Misijonskemu središču poslala nekdanja misijonarka v tej deželi s. Ljudmila Anžič. Svoje pismo je začela z besedami: »Božič je vedno zelo velik praznik za vse učence v Don Boskovih šolah.«
Marija Pomočnica kristjanov bdi tudi nad najmlajšimi v Kambodži, odkoder prihaja zgodba, ki jo je v pismu Misijonskemu središču poslala nekdanja misijonarka v tej deželi s. Ljudmila Anžič. Svoje pismo je začela z besedami: »Božič je vedno zelo velik praznik za vse učence v Don Boskovih šolah.«
V Etiopiji, odkoder je pisala laiška misijonarka Polona Dominik imajo lepo navado. Premožni na praznik delijo svojo hrano s tistimi, ki si ne morejo privoščiti praznovanja. Lepo, kajne?
V Etiopiji, odkoder je pisala laiška misijonarka Polona Dominik imajo lepo navado. Premožni na praznik delijo svojo hrano s tistimi, ki si ne morejo privoščiti praznovanja. Lepo, kajne?
Pismo, ki ga je za Adventni koledar Misijonskega središča Slovenije poslala s. Metka Kastelic, nas bo poneslo v Brazilijo. Spoznali bomo koliko ljudem v tej veliki deželi pomeni Marija, kako se zatekajo pod plašč Gospe Aparacide.
Pismo, ki ga je za Adventni koledar Misijonskega središča Slovenije poslala s. Metka Kastelic, nas bo poneslo v Brazilijo. Spoznali bomo koliko ljudem v tej veliki deželi pomeni Marija, kako se zatekajo pod plašč Gospe Aparacide.
Sestra Agata je misijonarka v Amazoniji, prostrani pokrajini v Braziliji. Živi globoko ob Amazonki, družbo pa ji delajo tudi mnoge nenavadne živali. Lepe, zanimive, nekatere pa tudi smrtno nevarne. To je zgodba o eni izmed teh in o Božjem varstvu.
Sestra Agata je misijonarka v Amazoniji, prostrani pokrajini v Braziliji. Živi globoko ob Amazonki, družbo pa ji delajo tudi mnoge nenavadne živali. Lepe, zanimive, nekatere pa tudi smrtno nevarne. To je zgodba o eni izmed teh in o Božjem varstvu.
Misijonarka s. Dorica Sever živi in dela na severu, visoko na severu. Oglasila se je z Arktike, spregovorila o dolgi polarni noči in molitvi otrok, ki prinaša pravo toplino v adventne dni. Tu in tam.
Misijonarka s. Dorica Sever živi in dela na severu, visoko na severu. Oglasila se je z Arktike, spregovorila o dolgi polarni noči in molitvi otrok, ki prinaša pravo toplino v adventne dni. Tu in tam.
Deželo Burundi in misijon na katerem deluje misijonarka s. Vesna Hiti mnog poznate. Zaradi Pustne Sobotne iskrice, ki je z darovi poslušalcev obnovila center Akamuri, v katerem so otroci s posebnimi potrebami. Prav o njih in njihovi srčni molitvi govori zgodba današnjega adventnega dne.
Deželo Burundi in misijon na katerem deluje misijonarka s. Vesna Hiti mnog poznate. Zaradi Pustne Sobotne iskrice, ki je z darovi poslušalcev obnovila center Akamuri, v katerem so otroci s posebnimi potrebami. Prav o njih in njihovi srčni molitvi govori zgodba današnjega adventnega dne.
Misijonar Janez Mesec že vrsto let deluje na jugu Madagaskarja. V zapisu o molitvi otrok na njegovem misijonu nam je približal veselje, ki povezuje. Izvedeli boste tudi kako na Madagskarju pravijo bonbonom.
Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?
Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
Večna eksistencialna vprašanja, vprašanja o smislu življenja, nas zadanejo prej ali slej, pa naj se v blišču in hrupu sodobnega potrošništva ta notranji glas še tako trudimo utišati. Dunajski psihiater Viktor Frankl in ruski literarni klasik Lev Tolstoj sta tem razmislekom posvetila vse življenje in filozof, Micah Sadigh, v svojem delu preplete njuna spoznanja in zahtevne filozofske principe skuša približati sleherniku.
S Franklovo logoterapevtsko mislijo in Tolstojevim čutom za najgloblje v človeku, nagovori vprašanja trpljenja, smrti in življenjskega smisla. Predstavili smo nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Eksistencialno potovanje, ki jo je napisal Micah Sadigh in je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.
Naša sobotna gostja je bila vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink. Z nami je delila spomine na zgodnje otroštvo, ki ga je zelo zaznamovalo smrt očeta pa tudi spomine na raziskovanje in izobraževanje, povezano s hospicem, ki jo je navsezadnje pripeljalo k prav posebnemu delu, ki ga zdaj opravlja. Spregovorila je tudi o tem, kakšna spoznanja ji prinašajo srečevanja z umirajočimi in kako zelo pomemben del našega življenja so poslavljanja.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.
V Kulturnih utrinkih je bila z nami Katja Bogovič iz programske pisarne Festivala Ljubljana, ki bo predstavila in povabila na dogodke letošnjega 72. Ljubljana festivala.
Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?
Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
O Pohodu po Slomškovi romarski poti, ki se bo odvil prihodnjo soboto je spregovoril vodja pohoda župnik Alojz Kačičnik. Opisal je aktualno etapo od Gore Oljke do sv. Križa nad Belimi Vodami in spregovoril tudi o načrtih za oživitev celotne Slomškove romarske poti.