Ne, ne, pustnemu torku navkljub, to ni vabilo na povorko, čeprav naslov knjige, ki smo jo predstavili v oddaji Sol in luč, morda na to namiguje. Gre za univerzalno vzgojno povest, nekakšno odo o nedolžnosti in prijaznosti. Prisluhnite.

Bil je pesnik, pisatelj, publicist in bibliotekar. Med vojno v Gonarsu in na prisilnem delu. Končal je študij zgodovine, zemljepisa in psihologije. Delal je v različnih vzgojno-izobraževalnih ustanovah in uporavnih službah. Znan je predvsem kot odličen pesnik za najmlajše; številne pesmi so doživele uglasbitve. Pisal je tudi za odrasle. Po upokojitvi je živel v Stični, napisal knjigo osv. Bernardu, p. Simonu Ašiču in zgodovinski prikaz obnovljene stiške opatije Oživljena tihota. 

Radijska igra nam je naslikala življenje in predano delo misijonarja Friderika Ireneja Barage. Igro so pred leti izdali pri Založbi Brat Frančišek in je čudovit odsev časa, ki ga je dobro poznati in osebnosti, ki žari v današnje dni.

Z imenitnima sogovornicama smo se sprehajali ob bregovih naše najdaljše reke Save, hkrati pa smo potovali tudi skozi stoletja, ko so v bližini naših vasi živela skrivnostna starodavna bitja. Ljudske pripovedi so oživele z Dušico Kunaver, dobre ideje za družinska potepanja pa je iz popotne malhe jemala Irena Mušič Habjan.

Sobotna iskrica je bila zazrta v sv. Frančiška. V ponedeljek je namreč godoval svetnik, ki je s svojim zgledom in besedo še danes vodnik mnogih. 

Svetniki so bili ljudje. Vendar so se od drugih razlikovali po globoki veri v nebeškega Očeta. Bili so njegovi prijatelji, se veliko pogovarjali z njim in tudi trpljenje so sprejemali kot Božjo voljo, ki je nekaj dobrega.

Tudi danes na svetu živijo svetniki. Eden izmed njih, sodobnih svetnikov, je bil Carlo Acutis. Računalnike uporabljamo vsi in brez njih si ne predstavljamo več življenja. Carlo je razumel, da računalnik ne služi zgolj za delo in zabavo, temveč se z njegovo pomočjo lahko širi tudi evangelij in oznanja Božje kraljestvo, zato je vneto razvijal programe z versko vsebino in verskimi odgovori.

Med številnimi romarji, ki so v nebesih, je najbolj znan sveti Rok iz Francije. Bogato dediščino, ki so mu jo zapustili starši, je razdelil med reveže in se odpravil na romanje v Rim. Ko je izbruhnila kuga, je skrbel za bolnike in pozneje tudi sam zbolel. Osamljen je ležal v gozdu. Angel mu je nosil pijačo, da ne bi umrl od žeje, pes pa mu je z bližnjega gradu nosil kruh in meso, da ni umrl od lakote.