Ne, ne, pustnemu torku navkljub, to ni vabilo na povorko, čeprav naslov knjige, ki smo jo predstavili v oddaji Sol in luč, morda na to namiguje. Gre za univerzalno vzgojno povest, nekakšno odo o nedolžnosti in prijaznosti. Prisluhnite.
Ne, ne, pustnemu torku navkljub, to ni vabilo na povorko, čeprav naslov knjige, ki smo jo predstavili v oddaji Sol in luč, morda na to namiguje. Gre za univerzalno vzgojno povest, nekakšno odo o nedolžnosti in prijaznosti. Prisluhnite.
Bil je pesnik, pisatelj, publicist in bibliotekar. Med vojno v Gonarsu in na prisilnem delu. Končal je študij zgodovine, zemljepisa in psihologije. Delal je v različnih vzgojno-izobraževalnih ustanovah in uporavnih službah. Znan je predvsem kot odličen pesnik za najmlajše; številne pesmi so doživele uglasbitve. Pisal je tudi za odrasle. Po upokojitvi je živel v Stični, napisal knjigo osv. Bernardu, p. Simonu Ašiču in zgodovinski prikaz obnovljene stiške opatije Oživljena tihota.
Bil je pesnik, pisatelj, publicist in bibliotekar. Med vojno v Gonarsu in na prisilnem delu. Končal je študij zgodovine, zemljepisa in psihologije. Delal je v različnih vzgojno-izobraževalnih ustanovah in uporavnih službah. Znan je predvsem kot odličen pesnik za najmlajše; številne pesmi so doživele uglasbitve. Pisal je tudi za odrasle. Po upokojitvi je živel v Stični, napisal knjigo osv. Bernardu, p. Simonu Ašiču in zgodovinski prikaz obnovljene stiške opatije Oživljena tihota.
Radijska igra nam je naslikala življenje in predano delo misijonarja Friderika Ireneja Barage. Igro so pred leti izdali pri Založbi Brat Frančišek in je čudovit odsev časa, ki ga je dobro poznati in osebnosti, ki žari v današnje dni.
Radijska igra nam je naslikala življenje in predano delo misijonarja Friderika Ireneja Barage. Igro so pred leti izdali pri Založbi Brat Frančišek in je čudovit odsev časa, ki ga je dobro poznati in osebnosti, ki žari v današnje dni.
Z imenitnima sogovornicama smo se sprehajali ob bregovih naše najdaljše reke Save, hkrati pa smo potovali tudi skozi stoletja, ko so v bližini naših vasi živela skrivnostna starodavna bitja. Ljudske pripovedi so oživele z Dušico Kunaver, dobre ideje za družinska potepanja pa je iz popotne malhe jemala Irena Mušič Habjan.
Z imenitnima sogovornicama smo se sprehajali ob bregovih naše najdaljše reke Save, hkrati pa smo potovali tudi skozi stoletja, ko so v bližini naših vasi živela skrivnostna starodavna bitja. Ljudske pripovedi so oživele z Dušico Kunaver, dobre ideje za družinska potepanja pa je iz popotne malhe jemala Irena Mušič Habjan.
Sobotna iskrica je bila zazrta v sv. Frančiška. V ponedeljek je namreč godoval svetnik, ki je s svojim zgledom in besedo še danes vodnik mnogih.
Sobotna iskrica je bila zazrta v sv. Frančiška. V ponedeljek je namreč godoval svetnik, ki je s svojim zgledom in besedo še danes vodnik mnogih.
Svetniki so bili ljudje. Vendar so se od drugih razlikovali po globoki veri v nebeškega Očeta. Bili so njegovi prijatelji, se veliko pogovarjali z njim in tudi trpljenje so sprejemali kot Božjo voljo, ki je nekaj dobrega.
Svetniki so bili ljudje. Vendar so se od drugih razlikovali po globoki veri v nebeškega Očeta. Bili so njegovi prijatelji, se veliko pogovarjali z njim in tudi trpljenje so sprejemali kot Božjo voljo, ki je nekaj dobrega.
Tudi danes na svetu živijo svetniki. Eden izmed njih, sodobnih svetnikov, je bil Carlo Acutis. Računalnike uporabljamo vsi in brez njih si ne predstavljamo več življenja. Carlo je razumel, da računalnik ne služi zgolj za delo in zabavo, temveč se z njegovo pomočjo lahko širi tudi evangelij in oznanja Božje kraljestvo, zato je vneto razvijal programe z versko vsebino in verskimi odgovori.
Tudi danes na svetu živijo svetniki. Eden izmed njih, sodobnih svetnikov, je bil Carlo Acutis. Računalnike uporabljamo vsi in brez njih si ne predstavljamo več življenja. Carlo je razumel, da računalnik ne služi zgolj za delo in zabavo, temveč se z njegovo pomočjo lahko širi tudi evangelij in oznanja Božje kraljestvo, zato je vneto razvijal programe z versko vsebino in verskimi odgovori.
Med številnimi romarji, ki so v nebesih, je najbolj znan sveti Rok iz Francije. Bogato dediščino, ki so mu jo zapustili starši, je razdelil med reveže in se odpravil na romanje v Rim. Ko je izbruhnila kuga, je skrbel za bolnike in pozneje tudi sam zbolel. Osamljen je ležal v gozdu. Angel mu je nosil pijačo, da ne bi umrl od žeje, pes pa mu je z bližnjega gradu nosil kruh in meso, da ni umrl od lakote.
Med številnimi romarji, ki so v nebesih, je najbolj znan sveti Rok iz Francije. Bogato dediščino, ki so mu jo zapustili starši, je razdelil med reveže in se odpravil na romanje v Rim. Ko je izbruhnila kuga, je skrbel za bolnike in pozneje tudi sam zbolel. Osamljen je ležal v gozdu. Angel mu je nosil pijačo, da ne bi umrl od žeje, pes pa mu je z bližnjega gradu nosil kruh in meso, da ni umrl od lakote.
V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon in državna sekretarka na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar sta se v ponedeljek in včeraj mudila pri slovenski narodni skupnosti na avstrijskem Koroškem. V Selah, Dobrli vasi in Celovcu sta obiskala ustanove, kjer se zavzemajo za ohranjanje dediščine svojih prednikov, jezika in kulture ter za sobivanje z nemško govorečo narodno skupnostjo. O izzivih in stvarnosti slovenske narodne skupnosti so govorili z odvetnikom Rudijem Voukom in predstavniki vseh treh krovnih političnih organizacij. Srečala sta se tudi z Romanom Roblekom, novim generalnim tajnikom Slovenske gospodarske zveze in izredno pomembnim dejavnikom v postopku vložitve peticije koroških Slovencev pri Evropskem parlamentu. Minister je ob koncu za Slovenski sporedu ORF poudaril pomen ohranjanja slovenskega jezika v izobraževanju in zagotovil, da si bo v prihodnje prizadeval urediti ustrezno podporo izobraževanjem kadrov že v predšolski vzgoji.
Ustavno sodišče je zaradi kršitve načela enakosti pred zakonom, razveljavilo del zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Lani 12. maja, prav na obletnico ustanovitve te največje kmečke stanovske organizacije, ga je v parlamentarni postopek vložila poslanska skupina Svoboda, s prvopodpisano takrat še poslanko Matejo Čalušić. V nedeljski kemtijski oddaji smo pogledali v ozadje dogajanja in strnili odzive nanj.
V pogovoru ste lahko prisluhnili mariborčanu Sašu Radovanoviču, ki je soavtor knjige Bombardiranje Slovenija 1944 - 1945. Gre za sorazmerno neznan segment naše zgodovine, ki pa še danes vpliva na življenje pri nas. Maribor je bil zaradi strateške lege in tamkajšnje tovarne v zadnjih dveh letih druge sv. vojne eno najbolj bombardiranih mest. Zavezniki so nanj odvrgli kar 3.259 ton bomb in uničili 47 odstotkov stavb. Približno 10 odstotkov jih ni eksplodiralo in na njih še danes stoji kar nekaj zgradb, tudi šolskih ...
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče