27. februarja je bila predpremiera igranega filma Nebesa pod Triglavom, ki prikazuje tragično zgodbo partizanskega umora treh članov družine Mravlje iz Brezovice. Film v režiji Matjaža Feguša je pripravil Studio Sipoš. Po projekciji je bila še okrogla miza na kateri so sodelovali nekdanji predsednik Borut Pahor, zgodovinar prof. dr. Mitja Ferenc in pa pričevalca Peter Hribar in Romana BIder. Kaj so sodelujoči povedali pa ste lahko slišali v tokratni oddaji Moja zgodba!
27. februarja je bila predpremiera igranega filma Nebesa pod Triglavom, ki prikazuje tragično zgodbo partizanskega umora treh članov družine Mravlje iz Brezovice. Film v režiji Matjaža Feguša je pripravil Studio Sipoš. Po projekciji je bila še okrogla miza na kateri so sodelovali nekdanji predsednik Borut Pahor, zgodovinar prof. dr. Mitja Ferenc in pa pričevalca Peter Hribar in Romana BIder. Kaj so sodelujoči povedali pa ste lahko slišali v tokratni oddaji Moja zgodba!
Na Poljskem poteka evropska konferenca političnih in verskih voditeljev, ki razpravljajo o vzponu antisemitizma v Evropi v luči bližajočega spomina na žrtve holokavstva. V delegaciji, ki si je ogledala tudi uničevalno taborišče Auschwitz, je nekdanji predsednik Republike Borut Pahor.
Na Poljskem poteka evropska konferenca političnih in verskih voditeljev, ki razpravljajo o vzponu antisemitizma v Evropi v luči bližajočega spomina na žrtve holokavstva. V delegaciji, ki si je ogledala tudi uničevalno taborišče Auschwitz, je nekdanji predsednik Republike Borut Pahor.
V Sloveniji in Evropi obeležujemo evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Na ta dan leta 1939 je bil podpisan pakt Ribbentrop - Molotov med nacistično Nemčijo in komunistično Sovjetsko zvezo. 23. avgust je za evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov leta 2009 z resolucijo razglasil Evropski parlament, od leta 2012 pa ga uradno obeležujemo tudi v Sloveniji.
Ob tem dnevu smo pred mikrofon povabili nekdanjega predsednika države Boruta Pahorja, ki je ta dan redno obeleževal z udeležbami na slovesnostih in podleganjem vencev. Na začetku pa je spregovoril tudi nekaj o pomoči po neurju.
V Sloveniji in Evropi obeležujemo evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Na ta dan leta 1939 je bil podpisan pakt Ribbentrop - Molotov med nacistično Nemčijo in komunistično Sovjetsko zvezo. 23. avgust je za evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov leta 2009 z resolucijo razglasil Evropski parlament, od leta 2012 pa ga uradno obeležujemo tudi v Sloveniji.
Ob tem dnevu smo pred mikrofon povabili nekdanjega predsednika države Boruta Pahorja, ki je ta dan redno obeleževal z udeležbami na slovesnostih in podleganjem vencev. Na začetku pa je spregovoril tudi nekaj o pomoči po neurju.
V Italiji danes obeležujejo dan spomina na fojbe in eksodus Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije. Tradicionalna osrednja proslava je potekala pred spomenikom v Bazovici, državna slovesnost pa v Rimu na Kvirinalu. Italijanski predsednik Sergio Mattarella je v nagovoru med drugim poudaril pomen nadaljevanja politike dialoga, razumevanja in sodelovanja med narodi. O dnevu spomina na fojbe, zaostreni retoriki mladih avstrijskih svobodnjakov do slovenske manjšine, o pogledu na aktualno politiko ter o licitaciji avta katrce se je Alen Salihović pogovarjal z bivšim predsednikom države Borutom Pahorjem.
V Italiji danes obeležujejo dan spomina na fojbe in eksodus Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije. Tradicionalna osrednja proslava je potekala pred spomenikom v Bazovici, državna slovesnost pa v Rimu na Kvirinalu. Italijanski predsednik Sergio Mattarella je v nagovoru med drugim poudaril pomen nadaljevanja politike dialoga, razumevanja in sodelovanja med narodi. O dnevu spomina na fojbe, zaostreni retoriki mladih avstrijskih svobodnjakov do slovenske manjšine, o pogledu na aktualno politiko ter o licitaciji avta katrce se je Alen Salihović pogovarjal z bivšim predsednikom države Borutom Pahorjem.
11. januarja je minilo dvajset let od prezgodnje smrti dr. Jožeta Pučnika, ki je pomembno zaznamoval novejšo slovensko zgodovino. Bivši predsednik države Borut Pahor ga je opredelil za najpomembnejšega slovenskega politika, očeta slovenske države. Ob obletnici je Muzej slovenske osamosvojitve, ki so ga v teh dneh ukinili, že lansko jesen, 3. in 4. oktobra, pripravil posvet z naslovom Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili nekaterim odlomkom, med drugim takratnemu predsedniku Republike Slovenije Borutu Pahorju in predsedniku osamosvojitevne vlade Lojzetu Peterletu.
11. januarja je minilo dvajset let od prezgodnje smrti dr. Jožeta Pučnika, ki je pomembno zaznamoval novejšo slovensko zgodovino. Bivši predsednik države Borut Pahor ga je opredelil za najpomembnejšega slovenskega politika, očeta slovenske države. Ob obletnici je Muzej slovenske osamosvojitve, ki so ga v teh dneh ukinili, že lansko jesen, 3. in 4. oktobra, pripravil posvet z naslovom Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili nekaterim odlomkom, med drugim takratnemu predsedniku Republike Slovenije Borutu Pahorju in predsedniku osamosvojitevne vlade Lojzetu Peterletu.
Igor Omerza je izdal novo knjigo z naslovom Kocbek, Pahor, Jančar in Udba. Knjiga obravnava spremljanje treh pisateljev, ki jih je nadzorovala tajna politična policija bivšega komunističnega sistema. Avtor poudarja, da je še leta 1987 v Sloveniji Udba strogo nadzorovala več kot tisoč posameznikov ter še 15. 000 drugih, ki so bili z njimi povezani. Poleg tega so opravili skoraj 7 tisoč popolnih preverb in slabih 95 tisoč delnih preverb. Skupaj so torej v enem letu, tik pred začetkom demokratičnih sprememb še vedno nadzorovali skoraj 120.000 oseb.
Igor Omerza je izdal novo knjigo z naslovom Kocbek, Pahor, Jančar in Udba. Knjiga obravnava spremljanje treh pisateljev, ki jih je nadzorovala tajna politična policija bivšega komunističnega sistema. Avtor poudarja, da je še leta 1987 v Sloveniji Udba strogo nadzorovala več kot tisoč posameznikov ter še 15. 000 drugih, ki so bili z njimi povezani. Poleg tega so opravili skoraj 7 tisoč popolnih preverb in slabih 95 tisoč delnih preverb. Skupaj so torej v enem letu, tik pred začetkom demokratičnih sprememb še vedno nadzorovali skoraj 120.000 oseb.
Družina, toplina, dom. Vse to predstavljata krščanska starša, oče in mati, ki sta imela te dni svoj praznik. Kdo si te topline ne želi? In kje smo kot družba skrenili s poti, da je največja rak rana sodobne družbe osamljenost?
Od senc k svetlobi je naslov knjižice Karla Gržana v kateri so zbrana razmišljanja, ki so pred desetletjem izhajala v reviji Ognjišče. Gre za izredno globoke zapise, mestoma osebne izpovedi, ki govorijo o trenutkih, ko sta se presežno in tuzemsko dotaknila v trenutku, ki mu je bil avtor priča. Iskrena pripoved s svojo preprostostjo, ki pa ne išče bližnjic, res svetli pogled bralca. Izbrali smo dve razmišljanji, sicer pa knjižico za zgolj nekaj evrov lahko naročite pri Založbi Ognjišče, ne bo vas razočarala.
Gre za iskreno izpoved o iskanju pravega veselja. Naš gost je bil duhovni pomočnik v Senožečah Pavel Kodelja, ki pravi, da pot svetosti nujno vključuje odločitev - v vsakem trenutku iz dneva v dan. Spregovoril je tudi o sprejemanju vsega, kar je zanj pripravil Bog, tudi o sprejemanju svoje bolezni, ob kateri se zaveda, da je vsak dan podarjen.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Skupina Alfa in Omega vabi na velikonočni koncert “Vstajenje”, ki bo na velikonočni ponedeljek ob 18h v Kulturnem domu Semič.
Medtem ko iščemo Boga v oblikah, ki smo jih ljudje naredili Zanj, ne spreglejmo stvaritve, ki jo je On ustvaril po Svoji podobi in za večno zveličanje.
Ne spreglejmo človeka, ne spreglejmo svojega bližnjega.
Komentar tedna pripravlja kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda, Roman Vučajnk.