Prvak NSi Tonin o zvezi Nato, vse slabšem delovanju državnega zbora in programski konferenci stranke.

Novo Slovenijo čaka v soboto v Celju programska konferenca. Na njej se bodo predstavili kandidati na listi NSi, prav tako pa bodo sprejeli program, s katerim bodo nastopili na evropskih volitvah. Za komentar smo poklicali prvaka Nove Slovenije Mateja Tonina. Spregovoril je tudi o delovanju zveze Nato, ki praznuje 75 let delovanja, slovenski vojski in vse slabšem delu državnega zbora. 

Urednik portala Domovina.je Martin Nahtigal: Ta vlada je hodeča afera!

V minulem tednu je bilo na političnem parketu precej pestro. Najprej je završalo v SDS, ko je prvak stranke Janez Janša v pogovoru za N1 dejal, da bo očitno nastala poslanska skupina iz poslancev, ki ne sledijo več volji volivcev. Ob tem je imel v mislih poslanske kolege Anžeta Logarja, Evo Irgl in Dejana Kaloha, ki naj bi delo nadaljevali v Platformi Sodelovanja. Nato pa smo le videli odhod ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan, ki pa ni prinesel neke velike kohezije v koaliciji. Nenavaden nakup sodne stavbe pa je odnesel tudi državnega sekretarja Igorja Šoltesa. Alen Salihović je za komentar prosil urednika spletne strani Domovine Martina Nahtigala. 

Tonin vladi ob snovanju reform: Od obljub se ne dá živeti.

Nova Slovenija je v minulem tednu napovedala nov način delovanja v politiki. Po besedah prvaka stranke Mateja Tonina je v Sloveniji vse preveč kritike in zavračanja sodelovanja, sami želijo temu narediti konec. Prav zato jutri v Celju pripravljalo programsko konferenco na kateri bodo predstavili rešitve za boljše javno zdravstvo. Po besedah Tonina želijo z njo, za razliko od levih vlad, v središče postaviti pacienta.

Poslanci Sajovic, Dimic, Gladek in Zrim o pestrem političnem dogajanju

Poslanci Sajovic, Dimic, Gladek in Zrim o pestrem političnem dogajanju

Kmalu bo minilo sto dni vlade in po napovedih nas čaka vroča politična jesen. O draginji, ukrepih zoper njo, migracijah, epidemiji, vojni v Ukrajini in predsedniški tekmi smo govorili s poslanci v tokratnem Pogovoru o. Naši gostje so bili vodja poslanske skupine Gibanja Svoboda mag. Borut Sajovic, poslanec SDS Rado Gladek, poslanka NSi Iva Dimic in poslanec SD Damijan Zrim.

NSi - Pogovori za boljšo Slovenijo: Zeleni prehod

Stranka Nova Slovenija – Krščanski demokrati je v okviru 4. spletnega dogodka v ciklu Pogovorov za boljšo Slovenijo govorila o zelenem prehodu in trajnostni mobilnosti. Temelj zelenega prehoda je t. i. evropski zeleni dogovor, nova evropska strategija za rast, ki bo Evropsko unijo preoblikovala v sodobno, z viri gospodarno in konkurenčno gospodarstvo. Cilj je doseči podnebno nevtralnost Evrope do leta 2050, spodbuditi gospodarstvo z zeleno tehnologijo, ustvariti trajnostno industrijo in promet ter zmanjšati onesnaževanje. V tokratni razpravi so sodelovali: minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec, doc. dr. Tomaž Žagar iz podjetja Gen energija, mag. Uroš Salobir iz Elesa, izvršna direktorica Centra energetsko učinkovitih rešitev Ana Struna Bregar in Miha Valentinčič iz podjetja AvantCar.

Politika o pestrem aktualnem dogajanju

Povabili smo predstavnike političnih strank SDS, LMŠ, NSi in DeSUS. Nas čaka rekonstrukcija vlade, je manjšinska vlada dovolj trdna, nas čakajo predčasne volitve in katere reforme bi morala izpeljati vlada, so vprašanja, ki smo si jih zastavili v tokratnem Pogovoru o. Vabilu sta se odzvala poslanca SDS in NSi Danijel Krivec in Jožef Horvat, stranki LMŠ in DeSUS nam sogovornika nista zagotovili. Politično dogajanje je komentiral tudi sodelavec Inštituta za politični menedžment Alem Maksuti.

Več prejemnikov denarne pomoči. Je to sad dela Šarčeve vlade?

Mineva leto dni od zadnjih volitev v državni zbor. Če smo včeraj nekoliko več pozornosti namenili vladnim, bomo danes opozicijskim strankam. V SDS eno leto po volitvah opozarjajo, da se vlada slabo spopada z notranjimi in zunanjimi izzivi. V NSi pa dodajajo, da premier Marjan Šarec z ekipo, ni postregel z ukrepi, ki bi stanje v državi izboljšali. Na vprašanje ali se vlada sploh lahko s čim pohvali, nam je vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec dejal, da se lahko edino z najkrajšo sejo državnega zbora v njegovi zgodovini: »Kakšnih velikih predlogov zakonskih sprememb na žalost ta vlada ni prinesla. Pohvali pa se lahko z dajanjem odpustkov posameznim skupinam in s tem povzroča težavo, ki se ji bo kopičila v nadaljevanju.« Med področji, kjer vlada zamuja je Krivec omenil zdravstvo, šolstvo pa tudi področje slovenske vojske. »Kako so ozadja pri tem vpeta pa se mi zdi, da je vsem državljanom, ki razmišljajo s svojo glavo že več ali manj jasno.« Pritrdil je, da imamo manjšinsko vlado, katere najmočnejši člen je stranka Levica, ki tudi po pojasnilih pravne službe državnega zbora ni klasična opozicijska stranka. »Navzven se sicer kažejo nekateri spori med predsednikom vlade in poslanci, ki postavljajo v poslanskih vprašanjih nekatere teme, v končni fazi pa vidimo, da je vsaka pobuda in zahteva Levice skozi zakonsko materijo ali pa skozi neke druge ukrepe izvedena in vidimo, da ima kar močno vlogo pri tem,« je poudaril Krivec. 13. slovenska vlada je po besedah vodje poslanske skupine NSi Jožefa Horvata zamudila veliko priložnosti. Dodaja, da je imela srečo, da je delo nastopila v času velike gospodarske rasti. »To je uspeh slovenskega gospodarstva, ne politike. Izključno in samo slovenskemu gospodarstvu se lahko zahvalimo, da imamo tako dobro gospodarsko rast.« Horvat je presenečen, da imamo kljub nizki brezposelnosti, iz meseca v mesec več prejemnikov denarne socialne pomoči. »Zadnji števec se je ustavil pri številki nekaj čez 92.000. Toliko je torej prejemnikov denarne socialne pomoči.«V NSi so kritični še, da se vlada ne odziva na priporočila Evropske komisije. »Slovenija ni predlagala nobenega jasnega opredeljenega ukrepa za izvedbo priporočil, ki jih je prejela za področje zdravstva,« je za Radio Ognjišče dejal poslanec Jožef Horvat, ki je prav tako kot so v SDS izrazil nezadovoljstvo z neizpolnjeno odločbo ustavnega sodišča v zvezi z zasebnim šolstvom.

Možnosti in perspektive na EV 2019: Evropska ljudska stranka (EPP) in slovenske pomladne stranke

Pred petimi leti so evropske volitve prinesle veliko zmago za slovensko pomlad, saj so takrat pomladne stranke dobile 5 poslancev od 8. Tako kot takrat, bodo evropske volitve tudi tokrat pokazale prava razmerja v slovenski politiki, še posebej za desno-sredinske stranke.Te volitve bodo dale končni odgovor na vprašanje, katera od vodilnih slovenskih strank, LMŠ ali SDS, uživa večjo podporo volivcev. Za razliko od prejšnjih volitev leta 2014 bo tokrat SLS nastopal z SDS in ne z NSi.Obenem ostaja odprto vprašanje statusa Viktorja Orbana, ki deli Evropsko ljudsko stranko in s tem tudi njene slovenske predstavnice.Evropska ljudska stranka je največja politična skupina v Evropskem parlamentu (EP) in že več kot desetletje vodi Evropsko unijo. EPP združuje krščansko-demokratske, konservativne in liberalno konservativne stranke, ki se označujejo za desno sredinske. Stranka, ki jo bo na volitve vodil nemški Manfred Weber, se v predvolilni kampanji sooča z različnimi problematikami, kot so rast evroskeptičnih strank, migracijska kriza, Brexit in seveda notranja bitka v stranki v zvezi z discipliniranjem, oziroma izključitvijo Fidesza. O tej zadnji temi imajo naše pomladne stranke različna mnenja.Nova Slovenija: močan, novi, a nevaren pristopKljub temu, da sta SLS in NSi na prejšnjih evropskih volitvah nastopili z enotno listo, je vodstvo NSi tokrat sestavila samostojno listo, ki prinaša presenečenja in nov veter. Tokrat Nova Slovenija s pomočjo Ljudmile Novak in dr. Žiga Turka poskuša pritegniti nove, netradicionalne volivce.Izbor Ljudmile Novak za nosilko liste je presenečenje, saj je listo do sedaj uspešno vodil Lojze Peterle, ki sicer ostaja na listi, vendar šele kot tretji kandidat. To odločitev lahko razumemo kot poskus pritegnitve volivcev, ki običajno ne volijo za NSi, a vendar vidijo v Ljudmili Novak desno alternativo, ki nasprotuje SDS oziroma Janezu Janši. Sicer pa se bo šele pokazalo, ali se bodo ti volivci morda obrnili k strankam, kot so LMŠ in SNS, kar se je v preteklosti že dogajalo.Drugo presenečenje je seveda dr. Žiga Turk, ki je bil kot eden od dveh predstavnikov civilne družbe izbran za kandidata na listi NSi-ja. Tukaj se spet vidi želja NSi, da bi pridobila liberalce, ki so se doslej združili samo enkrat (v Državljanski listi), podobno kot so že poskusili na lokalnih volitvah v Ljubljani. Ta manever bi lahko pridobil volivce SMC in bi s tem lahko postavil NSi bolj na sredino. Njihov premik v smeri zahodnega modela krščanske demokracije kaže tudi reakcija v razpravi o statusu Orbana v EPP, saj je NSi edina slovenska stranka iz vrst EPP, ki je podpirala zamrznitev članstva Fidesza.Kljub novemu vetru pa je NSi tudi dala na listo močne osebnosti z dolgo kilometrino v stranki, kot sta Lojze Peterle in Jožef Horvat. Za NSi bodo te volitve preizkus, ali lahko zvišajo svojo podporo pri volivcih in s tem postanejo vplivnejša stranka na slovenski politični sceni.Slovenska demokratska stranka se reorganiziraMedtem, ko večina strank v Sloveniji nasprotuje Orbanu, SDS poleg SLS na zadovoljstvo mainstream medijev ostaja edina zagovornica madžarskega premiera pri nas. Čeprav so iz stranke večkrat prihajale evroskeptične izjave in kritike evropski podpori mednarodnim pogodbam, kot je bila Marakeška deklaracija, je SDS pred kratkim na svojem kongresu ob 30. obletnici ustanovitve stranke ponovila svoje prvotne in pro-evropske politične misli.Med obiskom »spitzen kandidata« EPP na letošnjih evropskih volitvah Manfreda Webra je SDS zagotovila svojo podporo enotni, močni Evropi in Evropski uniji, ki bi več dala na evropsko enotnost in varnost njenih državljanov.SDS je tudi zagotovila, da bo kljub svoji zavezi Evropskiuniji še vedno nasprotovala migracijski politiki odprtih vrat. Kljub poskusu SDS, da bi združila in poenotila svoje volivce, ki segajo desno od sredine pa do bolj radikalnih desnih volivcev, se je na njeni poti do zmage na letošnjih evropskih volitvah pojavila nova, čeprav majhna, nevarnost.Pred tedni se je na twitterju pojavila nova radikalno desna iniciativa imenovana Domovinska Liga, ki ostro nasprotuje Evropski uniji v obstoječi izvedbi, pro-evropskim strankam v EP, in kakršnikoli migracijski politiki EU. Do sedaj pa kaže, da se SDS-a glede te grožnje pretirano ne obremenjuje, saj je predstavila skupno listo z SLS, na kateri so večinoma klasični kandidati. Pri tem se tudi vidi, da je SLS potisnjen na rob, saj je Franc Bogovič šele na četrtem mestu in Franc Kangler mesto za njim na skupni listi.Boj za preživetje Slovenske ljudske strankeKot smo že omenili, je že odločeno, da bosta SLS in NSi na letošnjih volitvah nastopili z ločenima listama. Čeprav se zdi, da je Marjanu Podobniku do sedaj uspelo združiti nekdanje volivce SLS s prvotno skupno listo z Novo ljudsko stranko in s priključkom Zelenih Slovenije pridobiti nekatere mlade ekološke glasove, se je vodstvo stranke kljub temu odločilo za skupno listo z SDS. Že prej so nekateri člani stranke namigovali na to, a ta odločitev ostaja presenečenje, saj SLS kot stranka te možnosti prej ni omenjala.Morda je NSi za to taktiko izvedela že prej in se je zaradi možnosti, da bi padla v skupno listo z SDS, raje odločila za samostojno pot. Na drugi strani je pa morda SLS videl skupno listo s SDS kot edino rešitev pred neuspehom na volitvah oz. smrtjo stranke.Na vsak način pa je vidno, da se SLS res hoče vrniti v politiko, saj se je pripravljena povezovati z SDS, čeprav ostaja nevarnost, da bo v očeh javnosti izpadla kot kmet na šahovnici dominantne stranke desno od sredine.Bitka za osem sedežev v Evropskem parlamentu se nadaljujeVsekakor se stranke slovenske pomladi pripravljajo na volitve z različnimi strategijami. Vidimo pa tudi, da tokrat morda desne stranke ciljajo za 6 sedežev v EP. Je pa treba v zvezi s tem dodati, da se priprave strank na evropske volitve razlikujejo od priprav na državnozborske volitve, saj pri evropskih volitvah stranke poskušajo pripeljati na volišča specifične volivce, ki se običajno udeležujejo teh, sicer manj obiskanih volitev.Danes so vsi igralci te igre že predstavljeni in zdaj se bo začela prava kampanja, ki bo pri nas verjetno ostra. Slovenska pomlad se je zdaj razdelila na NSi, ki se predstavlja kot desno-sredinska stranka, ki povezuje desnico z liberalci in ostaja do sedaj edina resnična alternativa na desnici, in na SDS, ki poskuša na vsak način združevati desno usmerjene volivce preko različnih metod, tudi s skupno listo z SLS.Pomladne stranke bodo težko ponovile volilni uspeh iz leta 2014. Zato ni pomembno, koliko sedežev bo dobila posamezna stranka, ampak koliko jih bo pripadlo pomladnim strankam. Osvojitev petih sedežev bi lahko, kot je zapisal analitik Aleš Maver, lahko pomenila up za prihodnje domače volitve in prihodnost Slovenije.Komentator Domovine Peter Jerman, sicer dijak zadnjega letnika Prve Evropske Šole v Bruslju, bo na Domovini v nekaj člankih predstavil perspektive in možnosti strank iz posameznih političnih skupin na prihajajočih volitvah v Evropski parlament