V komentarju je Jure Sešek pogledal na ujmo, ki je v teh dneh prizadela Slovenijo. Razmišljal je tudi o družbenih omrežjih, objavah, komentarjih in izrazil bolečino ob spoznanju, da nekateri ne zmorejo brez zlobe.
V komentarju je Jure Sešek pogledal na ujmo, ki je v teh dneh prizadela Slovenijo. Razmišljal je tudi o družbenih omrežjih, objavah, komentarjih in izrazil bolečino ob spoznanju, da nekateri ne zmorejo brez zlobe.
Izjava predsednika SDS Janeza Janše za Radio Ognjišče o ukinitvi dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja
Izjava predsednika SDS Janeza Janše za Radio Ognjišče o ukinitvi dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja
Zdaj že ukinjeni Muzej slovenske osamosvojitve je lani pripravil posvet z naslovom Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu. Na njem je več sogovornikov obudilo spomin na očeta samostojne slovenske države, katerega 20-letnice prezgodnje smrti smo se spominjali 11. januarja. Tokrat smo prisluhnili trem sodelujočim Janezu Janši, Dimitriju Ruplu in pa zgodovinarju Alešu Mavru.
Zdaj že ukinjeni Muzej slovenske osamosvojitve je lani pripravil posvet z naslovom Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu. Na njem je več sogovornikov obudilo spomin na očeta samostojne slovenske države, katerega 20-letnice prezgodnje smrti smo se spominjali 11. januarja. Tokrat smo prisluhnili trem sodelujočim Janezu Janši, Dimitriju Ruplu in pa zgodovinarju Alešu Mavru.
Pred 34. obletnico stranke smo gostili poslanca in predsednika SDS Janeza Janšo. Spregovoril je o aktualnih političnih zadevah, nismo mogli mimo delovanja oziroma nedelovanja vlade, vojne v Ukrajini, odgovarjal pa je tudi na vprašanja poslušalcev.
Uvodoma je Janša dejal, da se zaradi številnih odličnih slovenskih podjetji za prihodnost Slovenije ne bojim, žalosti pa ga, da upravljavci države njihov razvoj zavirajo. Pri tem je omenil izničenje protikoronskih zakonov, ki so med drugim prispevali tudi k debirokratizaciji Slovenije ter k spremembi davčne zakonodaje. »Kar vlada počne s slovenskimi upokojenci, je škandal. Tisti, ki so finančno pomoč najbolj potrebovali, niso dobili nič. Ni čudno, da so upokojenci prišli v Ljubljano protestirat. Spoznali so, da jih je vlada peljala žejne čez vodo,« je povedal prvak SDS.
Kritičen je bil do predstavitve programa novega notranjega ministra Boštjana Poklukarja. Presenetile so na besede, da je prejšnja vlada streljala na protestnike, kar ni res. »Boštjan Poklukar ne bo minister za notranje zadeve, ampak bo tam lutka. Minister bo Damir Črnčec.«
Pri vse večjem priseljevanju tujcev v Slovenijo pa je opozoril, da Slovenije brez Slovencev ni. »Če pogledamo demografijo, vidimo, da imamo zelo negativne trende. In prvi ukrep te vlade je bila ukinitev urada za demografijo in preoblikovanje v urad za migrante. Gre za signale, ki bi nas morali streznit,« je dejal.
O vlogi opozicije pa je dodal, da ta številčno niti ni tako šibka. »Problem je, da kar se dogaja v državnem zboru, osrednji mediji izpostavljajo selektivno in do ljudi ne pride. NSi je v začetku mandata malo zatavala, a mislim, da se bo tudi to uredilo, do konca mandata bo vse dobro.«
Pred 34. obletnico SDS pa je dejal, da majo v »SDS po tem supervolilnem letu dokaj jasno sliko. V državnem zboru imamo dva mandata več, v državnem svetu en mandat več, na lokalnih volitvah smo bili občutno prvi, ko govorimo o občinskih in mestnih svetih. Smo resna politična sila, naša konkurenca pa je gibanje, ki vedno nekaj giba«.
Pred 34. obletnico stranke smo gostili poslanca in predsednika SDS Janeza Janšo. Spregovoril je o aktualnih političnih zadevah, nismo mogli mimo delovanja oziroma nedelovanja vlade, vojne v Ukrajini, odgovarjal pa je tudi na vprašanja poslušalcev.
Uvodoma je Janša dejal, da se zaradi številnih odličnih slovenskih podjetji za prihodnost Slovenije ne bojim, žalosti pa ga, da upravljavci države njihov razvoj zavirajo. Pri tem je omenil izničenje protikoronskih zakonov, ki so med drugim prispevali tudi k debirokratizaciji Slovenije ter k spremembi davčne zakonodaje. »Kar vlada počne s slovenskimi upokojenci, je škandal. Tisti, ki so finančno pomoč najbolj potrebovali, niso dobili nič. Ni čudno, da so upokojenci prišli v Ljubljano protestirat. Spoznali so, da jih je vlada peljala žejne čez vodo,« je povedal prvak SDS.
Kritičen je bil do predstavitve programa novega notranjega ministra Boštjana Poklukarja. Presenetile so na besede, da je prejšnja vlada streljala na protestnike, kar ni res. »Boštjan Poklukar ne bo minister za notranje zadeve, ampak bo tam lutka. Minister bo Damir Črnčec.«
Pri vse večjem priseljevanju tujcev v Slovenijo pa je opozoril, da Slovenije brez Slovencev ni. »Če pogledamo demografijo, vidimo, da imamo zelo negativne trende. In prvi ukrep te vlade je bila ukinitev urada za demografijo in preoblikovanje v urad za migrante. Gre za signale, ki bi nas morali streznit,« je dejal.
O vlogi opozicije pa je dodal, da ta številčno niti ni tako šibka. »Problem je, da kar se dogaja v državnem zboru, osrednji mediji izpostavljajo selektivno in do ljudi ne pride. NSi je v začetku mandata malo zatavala, a mislim, da se bo tudi to uredilo, do konca mandata bo vse dobro.«
Pred 34. obletnico SDS pa je dejal, da majo v »SDS po tem supervolilnem letu dokaj jasno sliko. V državnem zboru imamo dva mandata več, v državnem svetu en mandat več, na lokalnih volitvah smo bili občutno prvi, ko govorimo o občinskih in mestnih svetih. Smo resna politična sila, naša konkurenca pa je gibanje, ki vedno nekaj giba«.
Komentator poudarja optimizem pri nastopu nove vlade in spodbuja, da tudi sami naredimo vse, kar je v naši moči za dobro Slovenije. Želi vse dobro vsem, ki jo vodijo in bodo imeli pri tem odločilno besedo. Tudi v svetopisemskem pomenu: Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega. Posodobljeno: Dajte Robertu Golobu, kar potrebuje država, Boga pa prosite za blagoslov naše prelepe domovine. In bodimo hvaležni za to, kar je zanjo naredil Janša s svojimi ljudmi ter bo Golob s svojimi. Če že ne pomagamo pri tem, vsaj ne delajmo zgage, zapiše komentator, saj si toliko zaupanja naši politiki že zaslužijo. Da bodo laže in bolje opravljali svoje odgovorno delo.
Komentator poudarja optimizem pri nastopu nove vlade in spodbuja, da tudi sami naredimo vse, kar je v naši moči za dobro Slovenije. Želi vse dobro vsem, ki jo vodijo in bodo imeli pri tem odločilno besedo. Tudi v svetopisemskem pomenu: Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega. Posodobljeno: Dajte Robertu Golobu, kar potrebuje država, Boga pa prosite za blagoslov naše prelepe domovine. In bodimo hvaležni za to, kar je zanjo naredil Janša s svojimi ljudmi ter bo Golob s svojimi. Če že ne pomagamo pri tem, vsaj ne delajmo zgage, zapiše komentator, saj si toliko zaupanja naši politiki že zaslužijo. Da bodo laže in bolje opravljali svoje odgovorno delo.
Komentator v komentarju poudarja dosežke Janševe vlade: od gospodarske rasti in zmanjšane brezposelnosti do dosežkov na socialnem in zdravstvenem področju in spodbuja, da ji podelimo še en mandat. Obenem svari pred levičarji, ki napovedujejo, da bodo ob morebitnem prevzemu oblasti takoj odpravili vse izvedene ukrepe sedanje vlade in celo grozijo z odvzemom zasebnega premoženja. Svari pred »novim« obrazom, ki ga tokrat predstavlja Robert Golob in ki se vedno pojavi tik pred volitvami. Ugotavlja, da je upanje, da se bodo naši levičarji civilizirali in normalizirali, prazno in da je treba močno zmagati na volitvah, da bo možno sestaviti vlado brez levih strank.
Komentator v komentarju poudarja dosežke Janševe vlade: od gospodarske rasti in zmanjšane brezposelnosti do dosežkov na socialnem in zdravstvenem področju in spodbuja, da ji podelimo še en mandat. Obenem svari pred levičarji, ki napovedujejo, da bodo ob morebitnem prevzemu oblasti takoj odpravili vse izvedene ukrepe sedanje vlade in celo grozijo z odvzemom zasebnega premoženja. Svari pred »novim« obrazom, ki ga tokrat predstavlja Robert Golob in ki se vedno pojavi tik pred volitvami. Ugotavlja, da je upanje, da se bodo naši levičarji civilizirali in normalizirali, prazno in da je treba močno zmagati na volitvah, da bo možno sestaviti vlado brez levih strank.
Razmere v Ukrajini zelo skrbijo tudi slovenske politike. Že jutri se na delovni obisk v to državo odpravlja predsednik vlade Janez Janša. Srečal se bo s premierjem Denisom Šmigalom in predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Namen obiska je izkazati podporo Slovenije evropski in evroatlantski perspektivi Ukrajine ter potrditi zavezanost naše države politiki ozemeljske celovitosti in suverenosti Ukrajine v sklopu njenih mednarodno priznanih meja. Slovenija bo ob robu obiska dostavila tudi materialno pomoč Ukrajini. O tem, kaj lahko obisk doprinese in tudi, kako na dogajanje gledajo v državnem zboru se je Alen Salihović pogovarjal z obrambnim ministrom in predsednikom NSi Matejem Toninom ter predsednico državnozborskega odbora za zunanjo politiko in poslanko stranke Konkretno Moniko Gregorčič.
Razmere v Ukrajini zelo skrbijo tudi slovenske politike. Že jutri se na delovni obisk v to državo odpravlja predsednik vlade Janez Janša. Srečal se bo s premierjem Denisom Šmigalom in predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Namen obiska je izkazati podporo Slovenije evropski in evroatlantski perspektivi Ukrajine ter potrditi zavezanost naše države politiki ozemeljske celovitosti in suverenosti Ukrajine v sklopu njenih mednarodno priznanih meja. Slovenija bo ob robu obiska dostavila tudi materialno pomoč Ukrajini. O tem, kaj lahko obisk doprinese in tudi, kako na dogajanje gledajo v državnem zboru se je Alen Salihović pogovarjal z obrambnim ministrom in predsednikom NSi Matejem Toninom ter predsednico državnozborskega odbora za zunanjo politiko in poslanko stranke Konkretno Moniko Gregorčič.
Komentator v komentarju riše vzporednice med podpisom Dolomitske izjave in tem, kar so pred nekaj meseci zapisale opozicijske stranke SD, SAB , LMŠ in Levica. Avtor razmišlja tudi o razlogih sedmih akademikov, ki javno pozivajo poslanske skupine k bojkotu oz. k državnemu udaru. Sprašuje se, če bodo mladi in manj mladi nasedli vzoru stare komunistične manire, prevlečene s patino socialno-zeleno-komunistične doktrine. Opozarja, da vojne ni težko zanetiti, le njen konec se vedno konča za okroglo mizo: s pogovori med sprtima stranema, zato so si že pred stoletji izmislili demokracijo, kjer naj bi pogovori potekali v parlamentu, ne na ulici.
Komentator v komentarju riše vzporednice med podpisom Dolomitske izjave in tem, kar so pred nekaj meseci zapisale opozicijske stranke SD, SAB , LMŠ in Levica. Avtor razmišlja tudi o razlogih sedmih akademikov, ki javno pozivajo poslanske skupine k bojkotu oz. k državnemu udaru. Sprašuje se, če bodo mladi in manj mladi nasedli vzoru stare komunistične manire, prevlečene s patino socialno-zeleno-komunistične doktrine. Opozarja, da vojne ni težko zanetiti, le njen konec se vedno konča za okroglo mizo: s pogovori med sprtima stranema, zato so si že pred stoletji izmislili demokracijo, kjer naj bi pogovori potekali v parlamentu, ne na ulici.
Večna eksistencialna vprašanja, vprašanja o smislu življenja, nas zadanejo prej ali slej, pa naj se v blišču in hrupu sodobnega potrošništva ta notranji glas še tako trudimo utišati. Dunajski psihiater Viktor Frankl in ruski literarni klasik Lev Tolstoj sta tem razmislekom posvetila vse življenje in filozof, Micah Sadigh, v svojem delu preplete njuna spoznanja in zahtevne filozofske principe skuša približati sleherniku.
S Franklovo logoterapevtsko mislijo in Tolstojevim čutom za najgloblje v človeku, nagovori vprašanja trpljenja, smrti in življenjskega smisla. Predstavili smo nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Eksistencialno potovanje, ki jo je napisal Micah Sadigh in je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.
3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin je naslov razstave, ki so jo v Platonovi dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani odprli 10. aprila. Odprtja razstave, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman se je udeležila množica obiskovalcev. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili Dežmanovemu nagovoru, besedam arheologov, ki sta sodelovala pri odkopu in popisu najdenih predmetov, ter slikarki Marjetki Dolinar, ki je ob tem naslikala slikarski triptih.
V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Kot vedno smo začeli z dobro novico, tokrat o minuli nedelji Dobrega pastirja in tednu molitve za duhovne poklice. Med drugim smo se vprašali: kakšna bo Cerkev jutrišnjega dne in se navezali tudi na razpravo o evtanaziji.
Gost Svetovalnice je bil internist primarij Bojan Vujkovac, vodja Centra za diagnostiko in zdravljenje Fabryjeve bolezni v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Med drugim smo se dotaknili vprašanj, kot so: Zakaj v zadnjem času pogosteje govorimo o redkih boleznih? Kako je poskrbljeno za bolnike s Fabryjevo boleznijo pri nas in kakšne so možnosti zdravljenja?
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Ob 30-letnici ponovnega delovanja Zavoda sv. Stanislava bo v sredo, 24. aprila, ob 19. uri v Kregarjevem atriju odprtje razstave nekdanjih dijakov Škofijske klasične gimnazije. Razstavo nam je predstavila mag. Bernarda Stenovec.
Vsi se želimo biti srečni in to je možno. Zagotova pot je hvaležen človek, ki se zna vsaj zvečer zahvaliti za dobro in težko v preteklem dnevu. Sadovi so več zdravja, več zadovoljstva, več miru med ljudmi in več upanja. Kako se v tej kreposti vaditi, je razmišljala s. Meta Potočnik.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Ob godu sv. Jurija smo govorili o Jurjevem, pomladnem prazniku, ki naznani začetek setve, paše na prostem, skratka nov življenjski krog. v Sloveniji je bil folklorni lik zelenega Jurija splošno razširjen, do danes pa se je najbolj slikovito ohranil v Beli krajini. Govorili smo s Klavdijo Žalec Štrekelj iz Folklorne skupine Zeleni Jurij iz Črnomlja.