Korant še vedno »lavfa« analogno

Iz vasi, od koder izvira najbolj priljubljena in prepoznavna tradicionalna pustna maska, so prišli v »belo Ljubljano«, tudi na Radio Ognjišče, koranti. V njih je še vedno nekaj vzvišenega, mogočnega in skrivnostnega. Izdelujejo jih posebni mojstri.

»Izvirni korant je doma v vasi Markovci. Oblečen je v ovčjo kožo, v masko, ki je za nekoga grozljiva za drugega ponos, v gamaše, oziroma v »štucnje«, kot jim rečemo pri nas, pa v črne čevlje z raznobarvnimi vezalkami. Za pasom ima obešeno verigo s kravjimi zvonci. Glavna oprema koranta pa je »ježevka«, po eni strani služi zavarovanju, po drugi strani pa se nanjo navezujejo robci. Korant, ki jih od deklet zbere največ, je »naj korant« v tistem letu. Ta naša korantija je preplavila Slovenijo, kar je škoda. Kajti, če hočemo videti prave beneške maske, moramo priti v Benetke, tako bi bilo prav tudi, če bi hoteli videti pravega koranta, bi morali priti v Markovce. Ampak, žal tako je, na to ne moremo vplivati. Smo pa mi zdaj tu na obisku v vaših radijskih prostorih vsi rojeni Markovčani, tako da boljšega originala od tega ni. 

Med skupino korantov je bil tudi lik tako imenovanega »hudičeka«, ki ima več nalog. Najpomembnejša je usmerjanje korantov, ker ti ne vidijo dobro, da jih potegne za kožuh in pomaga pri varnem prestopu čez prag. Usmerja jih tudi v gneči, pazi nanje, da so varni na poteh in jih na cestah ne povozi kakšen avto. »Ima pa »hudiček« še nekaj drugih zelo važnih nalog«, je skrivnostno in nagajivo hudomušno pripomnil mož, preoblečen v ta lik, in Juretov sogovornik ob obisku korantov Radia Ognjišče. 

Pravilo, kdaj korant sme sneti masko, je takšno, da se lahko odkrije v hiši svojega dekleta. Zavese na oknih so se zagrnile, tako nihče ni vedel, kdo je. Resnično je bila skrivnostna maska. Nekoč so si fantje zvonce okrog pasu celo zaklenili, zavezovali, da jih res nihče ni mogel sleči. Ker največja sramota za koranta je, če so mu uspeli sneti masko in ga razkrili.«

Običaj koranta je bil pred devetimi leti z državnim odlokom razglašen za živo mojstrovino državnega pomena. Namen razglasitve je povečati zavedanje njegovega pomena na lokalni, regionalni in državni ravni, prepoznavnost ter predvsem, spodbuditi njegovo ohranjanje. 

»Mladina, ja, … moram reči, ne glede na elektroniko, korant še stalno »lavfa« analogno, »tak da«, ni se bati za prihodnost našega tako zvanega fašenka«, imamo mladino, imamo podmladek.«

“Fašenk” se konča na pepelnico točno ob polnoči. Če je kdo to prespal, ali kje obležal, si je moral zatlačiti papir v zvonce, da na poti do doma po vasi ni cingljalo.

Sv. Blaž

Škoda, da mnogi kristjani poznajo sv. Blaža predvsem po precej pikri ...

Utrip dneva dne 12. 9.

• Prometno nesrečo na ljubljanski obvoznici, v kateri so umrli Slovenka in Italijana, je povzročil slovaški voznik tovornjaka.
• V potresu v Maroku umrlo približno 3000 ljudi, pomoč zbira tudi Slovenska karitas.
• Škoda po vodni ujmi v Občini Litija po prvi oceni presega 13 milijonov evrov, območje obiskal državni sekretar Šefic.
• V občinah Kostel in Osilnica še vedno čakajo na državno povrnitev škode po poplavah, ki so jih prizadele septembra lani.
• Nova Slovenija zahteva sklic nujne seje Komisije za nadzor javnih financ in opozarja na proračunsko luknjo.
• Zdravnik Ravnikar kritičen do smernic ministrstva za rešitev vprašanja družinskih ambulant.
• Nahtigal ocenjuje, če želi desna sredina osvojiti več evropskih poslanskih mandatov se bo morala povezati.
• Lahko Ukrajina osvobodi zavzeta ozemlja? Protiofenziva za zdaj ne daje pravega učinka.
• Von der Leynova jutri v parlamentu še zadnjič pred evropskimi volitvami o stanju v Evropski uniji.
• Golob in Bettel: Vse države, ki se želijo pridružiti EU, je treba obravnavati enako.
• ŠPORT: Slovenski odbojkarji z zmago nad Ukrajino v polfinalu evropskega prvenstva.
• Vreme: Danes bo še pretežno jasno. Popoldne bo ponekod zapihal jugozahodni veter.

Ravnanje države po poplavah

Kaj nas čaka, kako velika je pravzaprav škoda, kaj bodo prioritete in kako protipoplavno varnost urejati dolgoročno? Vse to so odprta vprašanja, ki smo jih odprli tudi v tokratni oddaji Pogovor o ... V ta namen smo k sodelovanju povabili državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade Boštjana Šefica, ki bo skrbel za obnovo, člana Združenja občin in župana občine Litija Francija Rokavca, vmes smo preko telefona slišali tudi župana občine Mengeš Boga Ropotarja. 

Ekonomist dr. Lahovnik o solidarnostnem dodatku: Naj ne ostane trajen

Potem ko je DZ v četrtek sprejel zakon o interventnih ukrepih za pomoč po poplavah, v katerem je zapisan obvezni solidarnostni prispevek, ki ga bodo v poseben sklad za obnovo vplačevali zaposleni in podjetja, iz dela gospodarstva prihajajo izrazi nasprotovanja. Najprej naj se popiše škoda in poišče vse razpoložljive vire, predlagajo. Za Radio Ognjišče je sprejete dokumente komentiral ekonomist dr. Matej Lahovnik. 

Utrip dneva dne 16. 8.

• Poplavljena gospodinjstva bodo za elektriko plačevala manj, zagotavlja minister Kumer.
• V ujmi prizadetih kar 137 občin, natančna škoda bo ocenjena do 1. septembra.
• Slovenski BDP v drugem četrtletju realno višji za 1,4 odstotka.
• Cena pogonskih goriv se jutri ne bo spremenila.
• Župani za ureditev zakonodaje na področju socialnovarstvenih prejemkov.
• V Ukrajini od začetka vojne umrlo 10 tisoč civilistov, neuradno žrtev še več.
• Prvih 100 bruseljskih milijonov naj bi Slovenija prejela do oktobra, znesek poljske praznične nabirke bo znan v prihodnjih dneh.
• Kako do psihosocialne pomoči po poplavah?
• Šport: Nogometaši Olimpije po porazu proti Galatasarayu evropsko pot nadaljujejo v zadnjem krogu kvalifikacij za Ligo Evropa.
• Vreme: še naprej večinoma sončno, nevihte možne na severu države in v gorskem svetu.

Ne pozabimo na glasbenike, studie in orglarske delavnice, ki so jih prizadele poplave

Ujma je prizadela tudi mnoge glasbenike po državi. Nekaterim je uničila studijske prostore, drugim glasbila, materialna škoda na njihovih domovih nikakor ni majhna. Ivan Hudnik je poklical Janeza Pera iz Alpskega kvinteta, ki živi v Mengšu, humorista in igralca Franca Pestotnika Podokničarja, ki je doma v Stahovici pri Kamniku, harmonikarja Janeza Dovča iz Sneberij in tonskega mojstra Boštjana Podlesnika iz Zgornje Savinjske doline.

Podobe razdejane Savinjske doline in poplave v Sloveniji

Med vsemi naravnimi nesrečami so v Sloveniji poplave zelo pogoste. V zadnjem desetletju so povzročile 15 % škode zaradi naravnih nesreč, po zadnjih dogodkih pa se bo ta številka precej povečala. Zakaj se je naenkrat zbralo toliko vode, kaj so hudourniške poplave in kako nastanejo zemeljski plazovi? Kakšne so vzporednice s poplavami leta 1990 in kaj bi se morali naučiti iz študije škodnih primerov? Gost je bil dr. Blaž Komac iz Geografskega inštituta Antona Melika.