Iz vasi, od koder izvira najbolj priljubljena in prepoznavna tradicionalna pustna maska, so prišli v »belo Ljubljano«, tudi na Radio Ognjišče, koranti. V njih je še vedno nekaj vzvišenega, mogočnega in skrivnostnega. Izdelujejo jih posebni mojstri.
»Izvirni korant je doma v vasi Markovci. Oblečen je v ovčjo kožo, v masko, ki je za nekoga grozljiva za drugega ponos, v gamaše, oziroma v »štucnje«, kot jim rečemo pri nas, pa v črne čevlje z raznobarvnimi vezalkami. Za pasom ima obešeno verigo s kravjimi zvonci. Glavna oprema koranta pa je »ježevka«, po eni strani služi zavarovanju, po drugi strani pa se nanjo navezujejo robci. Korant, ki jih od deklet zbere največ, je »naj korant« v tistem letu. Ta naša korantija je preplavila Slovenijo, kar je škoda. Kajti, če hočemo videti prave beneške maske, moramo priti v Benetke, tako bi bilo prav tudi, če bi hoteli videti pravega koranta, bi morali priti v Markovce. Ampak, žal tako je, na to ne moremo vplivati. Smo pa mi zdaj tu na obisku v vaših radijskih prostorih vsi rojeni Markovčani, tako da boljšega originala od tega ni.
Med skupino korantov je bil tudi lik tako imenovanega »hudičeka«, ki ima več nalog. Najpomembnejša je usmerjanje korantov, ker ti ne vidijo dobro, da jih potegne za kožuh in pomaga pri varnem prestopu čez prag. Usmerja jih tudi v gneči, pazi nanje, da so varni na poteh in jih na cestah ne povozi kakšen avto. »Ima pa »hudiček« še nekaj drugih zelo važnih nalog«, je skrivnostno in nagajivo hudomušno pripomnil mož, preoblečen v ta lik, in Juretov sogovornik ob obisku korantov Radia Ognjišče.
Pravilo, kdaj korant sme sneti masko, je takšno, da se lahko odkrije v hiši svojega dekleta. Zavese na oknih so se zagrnile, tako nihče ni vedel, kdo je. Resnično je bila skrivnostna maska. Nekoč so si fantje zvonce okrog pasu celo zaklenili, zavezovali, da jih res nihče ni mogel sleči. Ker največja sramota za koranta je, če so mu uspeli sneti masko in ga razkrili.«
Običaj koranta je bil pred devetimi leti z državnim odlokom razglašen za živo mojstrovino državnega pomena. Namen razglasitve je povečati zavedanje njegovega pomena na lokalni, regionalni in državni ravni, prepoznavnost ter predvsem, spodbuditi njegovo ohranjanje.
»Mladina, ja, … moram reči, ne glede na elektroniko, korant še stalno »lavfa« analogno, »tak da«, ni se bati za prihodnost našega tako zvanega fašenka«, imamo mladino, imamo podmladek.«
“Fašenk” se konča na pepelnico točno ob polnoči. Če je kdo to prespal, ali kje obležal, si je moral zatlačiti papir v zvonce, da na poti do doma po vasi ni cingljalo.
Iz vasi, od koder izvira najbolj priljubljena in prepoznavna tradicionalna pustna maska, so prišli v »belo Ljubljano«, tudi na Radio Ognjišče, koranti. V njih je še vedno nekaj vzvišenega, mogočnega in skrivnostnega. Izdelujejo jih posebni mojstri.
»Izvirni korant je doma v vasi Markovci. Oblečen je v ovčjo kožo, v masko, ki je za nekoga grozljiva za drugega ponos, v gamaše, oziroma v »štucnje«, kot jim rečemo pri nas, pa v črne čevlje z raznobarvnimi vezalkami. Za pasom ima obešeno verigo s kravjimi zvonci. Glavna oprema koranta pa je »ježevka«, po eni strani služi zavarovanju, po drugi strani pa se nanjo navezujejo robci. Korant, ki jih od deklet zbere največ, je »naj korant« v tistem letu. Ta naša korantija je preplavila Slovenijo, kar je škoda. Kajti, če hočemo videti prave beneške maske, moramo priti v Benetke, tako bi bilo prav tudi, če bi hoteli videti pravega koranta, bi morali priti v Markovce. Ampak, žal tako je, na to ne moremo vplivati. Smo pa mi zdaj tu na obisku v vaših radijskih prostorih vsi rojeni Markovčani, tako da boljšega originala od tega ni.
Med skupino korantov je bil tudi lik tako imenovanega »hudičeka«, ki ima več nalog. Najpomembnejša je usmerjanje korantov, ker ti ne vidijo dobro, da jih potegne za kožuh in pomaga pri varnem prestopu čez prag. Usmerja jih tudi v gneči, pazi nanje, da so varni na poteh in jih na cestah ne povozi kakšen avto. »Ima pa »hudiček« še nekaj drugih zelo važnih nalog«, je skrivnostno in nagajivo hudomušno pripomnil mož, preoblečen v ta lik, in Juretov sogovornik ob obisku korantov Radia Ognjišče.
Pravilo, kdaj korant sme sneti masko, je takšno, da se lahko odkrije v hiši svojega dekleta. Zavese na oknih so se zagrnile, tako nihče ni vedel, kdo je. Resnično je bila skrivnostna maska. Nekoč so si fantje zvonce okrog pasu celo zaklenili, zavezovali, da jih res nihče ni mogel sleči. Ker največja sramota za koranta je, če so mu uspeli sneti masko in ga razkrili.«
Običaj koranta je bil pred devetimi leti z državnim odlokom razglašen za živo mojstrovino državnega pomena. Namen razglasitve je povečati zavedanje njegovega pomena na lokalni, regionalni in državni ravni, prepoznavnost ter predvsem, spodbuditi njegovo ohranjanje.
»Mladina, ja, … moram reči, ne glede na elektroniko, korant še stalno »lavfa« analogno, »tak da«, ni se bati za prihodnost našega tako zvanega fašenka«, imamo mladino, imamo podmladek.«
“Fašenk” se konča na pepelnico točno ob polnoči. Če je kdo to prespal, ali kje obležal, si je moral zatlačiti papir v zvonce, da na poti do doma po vasi ni cingljalo.
Škoda, da mnogi kristjani poznajo sv. Blaža predvsem po precej pikri ...
Škoda, da mnogi kristjani poznajo sv. Blaža predvsem po precej pikri ...
Kaj nas čaka, kako velika je pravzaprav škoda, kaj bodo prioritete in kako protipoplavno varnost urejati dolgoročno? Vse to so odprta vprašanja, ki smo jih odprli tudi v tokratni oddaji Pogovor o ... V ta namen smo k sodelovanju povabili državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade Boštjana Šefica, ki bo skrbel za obnovo, člana Združenja občin in župana občine Litija Francija Rokavca, vmes smo preko telefona slišali tudi župana občine Mengeš Boga Ropotarja.
Kaj nas čaka, kako velika je pravzaprav škoda, kaj bodo prioritete in kako protipoplavno varnost urejati dolgoročno? Vse to so odprta vprašanja, ki smo jih odprli tudi v tokratni oddaji Pogovor o ... V ta namen smo k sodelovanju povabili državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade Boštjana Šefica, ki bo skrbel za obnovo, člana Združenja občin in župana občine Litija Francija Rokavca, vmes smo preko telefona slišali tudi župana občine Mengeš Boga Ropotarja.
Potem ko je DZ v četrtek sprejel zakon o interventnih ukrepih za pomoč po poplavah, v katerem je zapisan obvezni solidarnostni prispevek, ki ga bodo v poseben sklad za obnovo vplačevali zaposleni in podjetja, iz dela gospodarstva prihajajo izrazi nasprotovanja. Najprej naj se popiše škoda in poišče vse razpoložljive vire, predlagajo. Za Radio Ognjišče je sprejete dokumente komentiral ekonomist dr. Matej Lahovnik.
Potem ko je DZ v četrtek sprejel zakon o interventnih ukrepih za pomoč po poplavah, v katerem je zapisan obvezni solidarnostni prispevek, ki ga bodo v poseben sklad za obnovo vplačevali zaposleni in podjetja, iz dela gospodarstva prihajajo izrazi nasprotovanja. Najprej naj se popiše škoda in poišče vse razpoložljive vire, predlagajo. Za Radio Ognjišče je sprejete dokumente komentiral ekonomist dr. Matej Lahovnik.
Ujma je prizadela tudi mnoge glasbenike po državi. Nekaterim je uničila studijske prostore, drugim glasbila, materialna škoda na njihovih domovih nikakor ni majhna. Ivan Hudnik je poklical Janeza Pera iz Alpskega kvinteta, ki živi v Mengšu, humorista in igralca Franca Pestotnika Podokničarja, ki je doma v Stahovici pri Kamniku, harmonikarja Janeza Dovča iz Sneberij in tonskega mojstra Boštjana Podlesnika iz Zgornje Savinjske doline.
Ujma je prizadela tudi mnoge glasbenike po državi. Nekaterim je uničila studijske prostore, drugim glasbila, materialna škoda na njihovih domovih nikakor ni majhna. Ivan Hudnik je poklical Janeza Pera iz Alpskega kvinteta, ki živi v Mengšu, humorista in igralca Franca Pestotnika Podokničarja, ki je doma v Stahovici pri Kamniku, harmonikarja Janeza Dovča iz Sneberij in tonskega mojstra Boštjana Podlesnika iz Zgornje Savinjske doline.
Med vsemi naravnimi nesrečami so v Sloveniji poplave zelo pogoste. V zadnjem desetletju so povzročile 15 % škode zaradi naravnih nesreč, po zadnjih dogodkih pa se bo ta številka precej povečala. Zakaj se je naenkrat zbralo toliko vode, kaj so hudourniške poplave in kako nastanejo zemeljski plazovi? Kakšne so vzporednice s poplavami leta 1990 in kaj bi se morali naučiti iz študije škodnih primerov? Gost je bil dr. Blaž Komac iz Geografskega inštituta Antona Melika.
Med vsemi naravnimi nesrečami so v Sloveniji poplave zelo pogoste. V zadnjem desetletju so povzročile 15 % škode zaradi naravnih nesreč, po zadnjih dogodkih pa se bo ta številka precej povečala. Zakaj se je naenkrat zbralo toliko vode, kaj so hudourniške poplave in kako nastanejo zemeljski plazovi? Kakšne so vzporednice s poplavami leta 1990 in kaj bi se morali naučiti iz študije škodnih primerov? Gost je bil dr. Blaž Komac iz Geografskega inštituta Antona Melika.
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
Gostili smo zdravnico in terapevtko Sanjo Rozman, ki je napisala več knjig, zadnjo, z naslovom Ujetniki preteklosti, prav pred kratkim.
Viktor Blažič je bil avtor s pristranskimi poročili o Bližnjem vzhodu, ki so razkrila manipulacije v medijih med Jom Kipursko vojno leta 1973. Kljub cenzuri je vztrajal pri objavljanju resnice, kar je sprožilo konflikt z vodstvom uredništva.
Razmere v javni Radio Televiziji Slovenija so bile v osredju tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj«. Naš gost je bil urednik ukinjene oddaje Panorama in kmalu tudi ukinjenega Informativnega programa Drugega programa TV Slovenija Rajko Gerič. Ali drži, da je RTV prevzela trda levica, na kakšen način novo vodstvo izvaja mobing in tudi ali ima javni zavod z 2100 zaposlenimi še rezerve, so zgolj nekatera vprašanja, ki smo jih zastavili gostu. Vabljeni k poslušanju.
Misijonsko jutro je prineslo pogovor s Šolsko sestro de Notre dame s. Ireno Jurgec. Spregovorila je o svojem doživljanju evharistije in povedala, kako v njenem življenju deluje molitev.
V času radijskega misijona lahko v terminu Kulturnih utrinkov lahko poslušate duhovno poezijo. Tokrat ste slišali kratke pesmi svetega Tomaža Akvinskega.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Ivan Filipič iz Stare Oselice je v domači župniji pripravil razstavo starih razglednic in podobic. Razstavljal je tudi že v več drugih krajih. Z njim smo se pogovarjali o številčnosti in raznovrstnosti njegove zbirke, kje jih najde in išče, kakšno je sporočilo starih razglednic in podobic verske vsebine, pa spregovorili tudi o pomenu in bogastvu z vidika dediščine in kulture.