Andrej Tomelj raziskuje provokativno perspektivo o zelenem prehodu, ki ga primerja z alkimijo in perpetuum mobile preteklosti. Avtor izpostavlja skeptičen pogled na trenutne politike zelenega prehoda in brezogljične družbe, poudarja nevarnosti, ki jih te politike predstavljajo za Evropo, in opozarja na paradoksalno zanašanje na nezanesljive obnovljive vire. Pridružite se g. Tomelju, ki je pod drobnogled vzel to kompleksno in deljeno temo, ter odkrijte, kako se zgodovinske lekcije in sodobni izzivi prepletajo v naših prizadevanjih za boljši jutri. Poslušajte, da razširite svoje obzorje. Komentar si lahko tudi preberete na Časnik.si.
Andrej Tomelj raziskuje provokativno perspektivo o zelenem prehodu, ki ga primerja z alkimijo in perpetuum mobile preteklosti. Avtor izpostavlja skeptičen pogled na trenutne politike zelenega prehoda in brezogljične družbe, poudarja nevarnosti, ki jih te politike predstavljajo za Evropo, in opozarja na paradoksalno zanašanje na nezanesljive obnovljive vire. Pridružite se g. Tomelju, ki je pod drobnogled vzel to kompleksno in deljeno temo, ter odkrijte, kako se zgodovinske lekcije in sodobni izzivi prepletajo v naših prizadevanjih za boljši jutri. Poslušajte, da razširite svoje obzorje. Komentar si lahko tudi preberete na Časnik.si.
Avtorica se sprašuje, kdo stoji v ozadju in kdo je finančno podprl nastop Nike Kovač, ki jo imenuje največja slovenska neokomunistična in feministična političarka, med podeljevanjem oskarjev v Hollywoodu. To je bila po besedah avtorice komentarja propaganda pred volitvami v EU na najvišjem nivoju. Med drugim zapiše še, da Niko Kovač ne zanima veliko število revnih slovenskih otrok, ona se zaletava samo v še nerojene. Ona je plačana samo za čim uspešnejše zmage nad še nerojenimi otroki. Več
Avtorica se sprašuje, kdo stoji v ozadju in kdo je finančno podprl nastop Nike Kovač, ki jo imenuje največja slovenska neokomunistična in feministična političarka, med podeljevanjem oskarjev v Hollywoodu. To je bila po besedah avtorice komentarja propaganda pred volitvami v EU na najvišjem nivoju. Med drugim zapiše še, da Niko Kovač ne zanima veliko število revnih slovenskih otrok, ona se zaletava samo v še nerojene. Ona je plačana samo za čim uspešnejše zmage nad še nerojenimi otroki. Več
Težko je razumeti, kaj se je zgodilo temu narodu, da je postal brezbrižen do razpada sistema in veljavnih vrednot. Že običajni ljudje vidimo, da je oblast brez vsake vizije in da je ves teater namenjen samo ropanju države. Aktivizem je postal dobra tržna niša za mnoge posameznike, ki v normalnem demokratičnem in tržnem okolju ne bi nikoli uspeli. Pri nas pa aktivisti upravljajo z državo. Glavni cilj aktivistov je, da vzbujajo pozornost, tako pač deluje marketing. Problem je, ker svoje ideje prodajajo samo enemu kupcu, državi, in ker so popolnoma razvrednotili pošteno delo.
Težko je razumeti, kaj se je zgodilo temu narodu, da je postal brezbrižen do razpada sistema in veljavnih vrednot. Že običajni ljudje vidimo, da je oblast brez vsake vizije in da je ves teater namenjen samo ropanju države. Aktivizem je postal dobra tržna niša za mnoge posameznike, ki v normalnem demokratičnem in tržnem okolju ne bi nikoli uspeli. Pri nas pa aktivisti upravljajo z državo. Glavni cilj aktivistov je, da vzbujajo pozornost, tako pač deluje marketing. Problem je, ker svoje ideje prodajajo samo enemu kupcu, državi, in ker so popolnoma razvrednotili pošteno delo.
V zadnjih dveh mesecih se je bistveno povečalo število nezakonitih prehodov meje med Hrvaško in Slovenijo, je danes v Bruslju povedal notranji minister Boštjan Poklukar. Dodal je, da v tem trenutku ne more govoriti o odpravi začasnega nadzora na meji s Hrvaško, ki ga je Slovenija uvedla oktobra lani, izvajala pa ga bo vsaj do junija letos. Povečanje nezakonitih prehodov meje v letošnjem letu pa je tudi razlog za vzpostavitev dveh začasnih izpostav azilnega doma na Obrežju in v Središču ob Dravi, je še povedal Poklukar. Kapacitete v Ljubljani in Logatcu so namreč zaradi lanskega povečanja prihodov migrantov prenapolnjene. Odklonilni odziv lokalnih skupnosti je po njegovih besedah pričakovan, saj si azilnih kapacitet ne želi nihče. Poudaril je, da bo policija v okolici izpostav azilnega doma zagotovila varnost vsem prebivalcem.
Župan Ivan Molan je v pogovoru za Radio Ognjišče izrazil presenečenje nad odločitvijo vlade glede postavitve azilnega centra v občini. Poudaril je, da občina ni bila ustrezno obveščena in da so zadevo izvedeli šele po sprejetju odločitve. Navedel je, da so v preteklosti v občini že imeli težave z migranti in da se zdajšnja situacija zdi nesprejemljiva. Omenil je nasprotovanje krajevnih skupnosti glede postavitve azilnega centra in izpostavil pomisleke glede varnosti, logističnih izzivov ter potencialnih težav pri ločevanju med registriranimi migranti in begunci.
Župan Molan je izrazil tudi dvome o ustrezno izvedenih varnostnih ukrepih ob postavitvi azilnega doma in poudaril nesporazume glede razlage izrednih razmer, v okviru katerih naj bi bil azilni center vzpostavljen.
Župan je kritiziral tudi lokacijo ob avtocesti zaradi logističnih težav in poudaril zaskrbljenost glede potencialnih varnostnih tveganj. Izrazil je tudi nezadovoljstvo zaradi pomanjkanja informacij s strani pristojnih organov in povedal, da bodo na prihajajoči izredni seji razpravljali o nadaljnjih korakih glede postavitve azilnega centra.
V zadnjih dveh mesecih se je bistveno povečalo število nezakonitih prehodov meje med Hrvaško in Slovenijo, je danes v Bruslju povedal notranji minister Boštjan Poklukar. Dodal je, da v tem trenutku ne more govoriti o odpravi začasnega nadzora na meji s Hrvaško, ki ga je Slovenija uvedla oktobra lani, izvajala pa ga bo vsaj do junija letos. Povečanje nezakonitih prehodov meje v letošnjem letu pa je tudi razlog za vzpostavitev dveh začasnih izpostav azilnega doma na Obrežju in v Središču ob Dravi, je še povedal Poklukar. Kapacitete v Ljubljani in Logatcu so namreč zaradi lanskega povečanja prihodov migrantov prenapolnjene. Odklonilni odziv lokalnih skupnosti je po njegovih besedah pričakovan, saj si azilnih kapacitet ne želi nihče. Poudaril je, da bo policija v okolici izpostav azilnega doma zagotovila varnost vsem prebivalcem.
Župan Ivan Molan je v pogovoru za Radio Ognjišče izrazil presenečenje nad odločitvijo vlade glede postavitve azilnega centra v občini. Poudaril je, da občina ni bila ustrezno obveščena in da so zadevo izvedeli šele po sprejetju odločitve. Navedel je, da so v preteklosti v občini že imeli težave z migranti in da se zdajšnja situacija zdi nesprejemljiva. Omenil je nasprotovanje krajevnih skupnosti glede postavitve azilnega centra in izpostavil pomisleke glede varnosti, logističnih izzivov ter potencialnih težav pri ločevanju med registriranimi migranti in begunci.
Župan Molan je izrazil tudi dvome o ustrezno izvedenih varnostnih ukrepih ob postavitvi azilnega doma in poudaril nesporazume glede razlage izrednih razmer, v okviru katerih naj bi bil azilni center vzpostavljen.
Župan je kritiziral tudi lokacijo ob avtocesti zaradi logističnih težav in poudaril zaskrbljenost glede potencialnih varnostnih tveganj. Izrazil je tudi nezadovoljstvo zaradi pomanjkanja informacij s strani pristojnih organov in povedal, da bodo na prihajajoči izredni seji razpravljali o nadaljnjih korakih glede postavitve azilnega centra.
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
Če bi morali v tem tednu izbirati besedo tedna, ne bi bilo treba prav veliko razmišljati. Ponuja se skoraj sama – gre za besedo stavka, ki smo jo v tem tednu kar nekajkrat slišali v medijih, še večkrat pa prebrali na različnih družbenih omrežjih.
Deček je sedel na prvem sedežu avtobusa ...
Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Z nami sta bila alpinista Luka Krajnc in Luka Lindič, ki sta konec letošnjega februarja v Patagoniji preplezala 500 metrov dolgo prvenstveno smer Pot. To je zgodba o vztrajnosti, prijateljski navezi, načinu življenja, ki zahteva tudi odpoved. V drugem delu oddaje pa smo ob začetku kolesarke sezone spregovorili o kulturi vožnje na naših cestah - z nami je bil podpredsednik Kolesarske zveze Slovenije dr. Peter Gregorčič.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
V prazničnem jutru smo razmišljali o trpljenju. O tem kako kot kristjani stopati po trnovi poti, ki naj postane pot zaupanja v Božji načrt. Kako v trpljenju videti zmago je povedal stiški opat Maksimiljan File.