Slovenska matica, naše najstarejše kulturno in znanstveno društvo ter druga naša najstarejša založba, ki letos praznuje 160-letnico delovanja, je objavila natečaja za najboljše filozofske eseje in za najboljša naravoslovna predavanja, pri katerih lahko sodelujejo tudi dijaki in študenti iz zamejstva. Filozofski natečaj z naslovom Duh in duhovno odpira prostor za nova spraševanja o mejah in brezmejnosti človekove sposobnosti, misliti sebe in drugost. Naravoslovni natečaj pa poteka pod naslovom Ohranjanje naravnega okolja. Izzivov, kako »trajnost« spet zapisati v gensko kodo človeka, je veliko, časa, ki ga ima človeštvo za preživetje, pa malo. Narava bo namreč preživela, človek z današnjim načinom življenja pa ima bistveno manj možnosti. Rok za prijavo na oba natečaja, ki je bil prvotno 5. aprila, je bil podaljšan do 20. aprila letos. Vse podrobnosti najdete na spletu.
Slovenska matica, naše najstarejše kulturno in znanstveno društvo ter druga naša najstarejša založba, ki letos praznuje 160-letnico delovanja, je objavila natečaja za najboljše filozofske eseje in za najboljša naravoslovna predavanja, pri katerih lahko sodelujejo tudi dijaki in študenti iz zamejstva. Filozofski natečaj z naslovom Duh in duhovno odpira prostor za nova spraševanja o mejah in brezmejnosti človekove sposobnosti, misliti sebe in drugost. Naravoslovni natečaj pa poteka pod naslovom Ohranjanje naravnega okolja. Izzivov, kako »trajnost« spet zapisati v gensko kodo človeka, je veliko, časa, ki ga ima človeštvo za preživetje, pa malo. Narava bo namreč preživela, človek z današnjim načinom življenja pa ima bistveno manj možnosti. Rok za prijavo na oba natečaja, ki je bil prvotno 5. aprila, je bil podaljšan do 20. aprila letos. Vse podrobnosti najdete na spletu.
Še do prihodnjega petka, 22. marca, je mogoče oddati prijavo na 22. nagradni natečaj za diplomske, magistrske in doktorske naloge s področja Slovencev v zamejstvu in Slovencev po svetu. Prijavijo se lahko kandidati z vsega sveta, iz Slovenije in drugih držav. Svoje delo so morali uspešno zagovarjati lani (od 1. januarja do 31. decembra 2023) na katerikoli univerzi v Sloveniji ali po svetu. V poštev pridejo dela napisana v slovenščini, hrvaščini, bosanščini, srbščini, italijanščini, nemščini, francoščini, angleščini ali španščini. Najboljši trije z vsakega področja bodo prejeli denarne nagrade v višini 800, 600 in 400 evrov. Rezultati bodo objavljeni konec septembra, nagrade bodo podeljene na javni slovesnosti. Namen natečaja je spodbujanje raziskovalne dejavnosti krepitev zavesti o pomembnosti zamejske in izseljenske zavesti v matični domovini. Več.
Še do prihodnjega petka, 22. marca, je mogoče oddati prijavo na 22. nagradni natečaj za diplomske, magistrske in doktorske naloge s področja Slovencev v zamejstvu in Slovencev po svetu. Prijavijo se lahko kandidati z vsega sveta, iz Slovenije in drugih držav. Svoje delo so morali uspešno zagovarjati lani (od 1. januarja do 31. decembra 2023) na katerikoli univerzi v Sloveniji ali po svetu. V poštev pridejo dela napisana v slovenščini, hrvaščini, bosanščini, srbščini, italijanščini, nemščini, francoščini, angleščini ali španščini. Najboljši trije z vsakega področja bodo prejeli denarne nagrade v višini 800, 600 in 400 evrov. Rezultati bodo objavljeni konec septembra, nagrade bodo podeljene na javni slovesnosti. Namen natečaja je spodbujanje raziskovalne dejavnosti krepitev zavesti o pomembnosti zamejske in izseljenske zavesti v matični domovini. Več.
Zakaj se zdi, da današnja mlada generacija ne vidi smisla in se njeno uporništvo pogosto ne kaže v tem, da bi nekaj v družbi spremenili na bolje? Nase opozarjajo z duševnimi stiskami, ki so v porastu. Je lahko vzgoja za kreposti eden od načinov, da popravimo tečaje, s katerih je padel svet?
Zakaj se zdi, da današnja mlada generacija ne vidi smisla in se njeno uporništvo pogosto ne kaže v tem, da bi nekaj v družbi spremenili na bolje? Nase opozarjajo z duševnimi stiskami, ki so v porastu. Je lahko vzgoja za kreposti eden od načinov, da popravimo tečaje, s katerih je padel svet?
Poročali smo o upravljanju soteske Vintgar, pridobitvi na Veliki planini, novem bazenskem kompleksu v Novem mestu, posvetu na temo oskrbe starejših v Podravju in natečaju mladi pisatelj leta.
Poročali smo o upravljanju soteske Vintgar, pridobitvi na Veliki planini, novem bazenskem kompleksu v Novem mestu, posvetu na temo oskrbe starejših v Podravju in natečaju mladi pisatelj leta.
V Trstu so pripravili tradicionalni kulturni večer, na katerem so razglasili nagrajence 52. literarnega natečaja revije Mladika za prozo in poezijo. Slišite lahko, koga je nagradila literarna žirija. Za konec pa smo posredovali še vabilo na literarni dogodek ob drugi obletnici napada na Ukrajino soboto, ki bo v soboto 24. februarja, ob 17. uri v dvorani Slovenske matice.
V Trstu so pripravili tradicionalni kulturni večer, na katerem so razglasili nagrajence 52. literarnega natečaja revije Mladika za prozo in poezijo. Slišite lahko, koga je nagradila literarna žirija. Za konec pa smo posredovali še vabilo na literarni dogodek ob drugi obletnici napada na Ukrajino soboto, ki bo v soboto 24. februarja, ob 17. uri v dvorani Slovenske matice.
Področje psihoterapije je pri nas že vrsto let neurejeno tako glede izobrazbe kot nadzora izvajalcev. Danes se lahko prav vsak z nekaj vikend tečaji okliče za psihoterapevta in k temu doda še nekaj zdravljenja z meditacijo ali neko obliko ezoterike. Strokovnjaki, tako tisti v zdravstveni stroki, to so npr. klinični psihologi in psihiatri, kot strokovno usposobljeni psihoterapevti različnih smeri, si zato prizadevajo za večjo preglednost tega poklica. Prisluhnili smo predsednici Slovenske krovne zveze za psihoterapijo Ksenji Kos.
Področje psihoterapije je pri nas že vrsto let neurejeno tako glede izobrazbe kot nadzora izvajalcev. Danes se lahko prav vsak z nekaj vikend tečaji okliče za psihoterapevta in k temu doda še nekaj zdravljenja z meditacijo ali neko obliko ezoterike. Strokovnjaki, tako tisti v zdravstveni stroki, to so npr. klinični psihologi in psihiatri, kot strokovno usposobljeni psihoterapevti različnih smeri, si zato prizadevajo za večjo preglednost tega poklica. Prisluhnili smo predsednici Slovenske krovne zveze za psihoterapijo Ksenji Kos.
Založba Mladika je sinoči v Peterlinovi dvorani v Trstu razglasila in podelila nagrade 52. literarnega natečaja. Za prozo je prvo nagrado prejela zgodba Trg svobode avtorja Žige Šmidovnika iz Ljubljane, za poezijo pa pesmi iz ciklusa Besede avtorja Franja Frančiča iz Sečovelj. Drugi nagradi sta prejela Tadeja Krečič Scholten za zgodbo Umetnik in Milan Novak za ciklus pesmi, ki je prispel pod geslom Zorenje. Tretji nagradi sta šli v roke Mojce Petaros za zgodbo Podoknica in Dragana Mitića za ciklus pesmi Poetu. Na včerajšnji prireditvi v Trstu je bil slavnostni govornik pesnik in pisatelj, Prešernov nagrajenec Miroslav Košuta, brali so igralci Radijskega odra, glasbeni utrinek je pripravil harmonikar Andrej Vrabec, gojenec Glasbene matice iz razreda prof. Fulvija Juričiča. Na natečaju Mladike vsako leto sodeluje več kot sto avtorjev iz Slovenije, zamejstva in zdomstva. Razdeljen je na dve kategoriji, in sicer prozo in poezijo. Komisijo so sestavljali pisateljica Evelina Umek, pisateljica in literarna zgodovinarka Vilma Purič, urednica knjižnega programa Mladike Nadia Roncelli in glavni urednik Marij Maver. Obravnavala je 51 prispevkov v prozi in 45 ciklusov pesmi.
Založba Mladika je sinoči v Peterlinovi dvorani v Trstu razglasila in podelila nagrade 52. literarnega natečaja. Za prozo je prvo nagrado prejela zgodba Trg svobode avtorja Žige Šmidovnika iz Ljubljane, za poezijo pa pesmi iz ciklusa Besede avtorja Franja Frančiča iz Sečovelj. Drugi nagradi sta prejela Tadeja Krečič Scholten za zgodbo Umetnik in Milan Novak za ciklus pesmi, ki je prispel pod geslom Zorenje. Tretji nagradi sta šli v roke Mojce Petaros za zgodbo Podoknica in Dragana Mitića za ciklus pesmi Poetu. Na včerajšnji prireditvi v Trstu je bil slavnostni govornik pesnik in pisatelj, Prešernov nagrajenec Miroslav Košuta, brali so igralci Radijskega odra, glasbeni utrinek je pripravil harmonikar Andrej Vrabec, gojenec Glasbene matice iz razreda prof. Fulvija Juričiča. Na natečaju Mladike vsako leto sodeluje več kot sto avtorjev iz Slovenije, zamejstva in zdomstva. Razdeljen je na dve kategoriji, in sicer prozo in poezijo. Komisijo so sestavljali pisateljica Evelina Umek, pisateljica in literarna zgodovinarka Vilma Purič, urednica knjižnega programa Mladike Nadia Roncelli in glavni urednik Marij Maver. Obravnavala je 51 prispevkov v prozi in 45 ciklusov pesmi.
Maks Rozman iz slovenske gimnazije v Celovcu je zmagal na letošnjem govorniškem natečaju za mlade na avstrijskem Koroškem. Na začetku oddajo smo slišali nekaj spominov predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev Zdravka Inzka na letošnjega Tischlerjevega nagrajenca Karla Smolleta, nato je več o govorniškem natečaju za mlade povedal predsednik Krščanske kulturne zveze Janko Krištof [5:54], govor Maksa Rozmana smo objavili v celoti [12:53], nato pa še pogovor z dijakom, ki sicer prihaja iz Loma pod Storžičem [20:23]. Slišali ste tudi, kaj so povedali mladi na letošnjem novoletnem srečanju v Tinjah: Nadja Kramer, Katja Berk Bevc, Simon Kummer in Emanuel Meserko [24:10]. K mikrofonu jih je povabil Alen Salihović.
Maks Rozman iz slovenske gimnazije v Celovcu je zmagal na letošnjem govorniškem natečaju za mlade na avstrijskem Koroškem. Na začetku oddajo smo slišali nekaj spominov predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev Zdravka Inzka na letošnjega Tischlerjevega nagrajenca Karla Smolleta, nato je več o govorniškem natečaju za mlade povedal predsednik Krščanske kulturne zveze Janko Krištof [5:54], govor Maksa Rozmana smo objavili v celoti [12:53], nato pa še pogovor z dijakom, ki sicer prihaja iz Loma pod Storžičem [20:23]. Slišali ste tudi, kaj so povedali mladi na letošnjem novoletnem srečanju v Tinjah: Nadja Kramer, Katja Berk Bevc, Simon Kummer in Emanuel Meserko [24:10]. K mikrofonu jih je povabil Alen Salihović.
Letos mineva 30 let od reforme lokalne samouprave in sprejetja temeljne zakonodaje za ustanovitev občin v Sloveniji. V oddaji smo zato govorili o tem, kakšen pomen imajo lokalne skupnosti za prebivalce, kateri so največji izzivi občin danes in kakšne novosti se obetajo na področju lokalne samouprave v bližnji prihodnosti. Naši gostje so bili vodja sektorja za lokalno samoupravo na Ministrstvu za javno upravo dr. Roman Lavtar, predsednik Skupnosti občin Slovenije in župan Občine Kočevje dr. Vladimir Prebilič, predsednik Združenja občin Slovenije in župan Občine Pivka dr. Robert Smrdelj ter župan Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah in član Interesne skupine lokalnih interesov v Državnem svetu RS David Klobasa.
Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.
Rojaki iz Argentine že 90 let romajo v Marijino narodno svetišče v Lujan. Letošnje romanje bo v nedeljo, 5. maja, nam je povedal slovenski duhovnik v Buenos Airesu Robert Brest. Najprej je sveta spoved, nato je v baziliki sveta maša in po njej je čas za kosilo. Popoldne je procesija, v kateri rojaki - veliko jih je tudi v narodnih nošah - nosijo podobo Marije Pomagaj z Brezij, podobo lujanske Marije in tudi svetogorske Marije za predvojno izseljensko skupnost. V teh dneh že poteka duhovna priprava.
Naš gost je bil akademski slikar Lojze Čemažar, eden najvidnejših sodobnih cerkvenih slikarjev na Slovenskem, katerega slog zaznamujeta asketska figuralika in v simbolnem jeziku interpretirana tradicionalna krščanska motivika. V začetku meseca februarja so mu slovenski škofje podelili odličje sv. Cirila in Metoda in zato smo se določili, da umetnika povabimo k pogovoru.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Slišali ste 27. del radijskega romana Dragulj v pesku Tesse Afshar, ki je izšla pri založbi Družina. Rahabi in njeni družini končno postavijo šotor v taboru med Hebrejci, dobijo pa tudi prve prijatelje!
Ko boš prišla na Bled - Jelka Cvetežar, Una Lacrima Sul Viso - Bobby Solo, Is this the way to Amarillo - Tony Christie, Moje orglice – Janko Ropret, Fremde in der Nacht – Peter Beil, Woman in love – Barbra Streisand, Zaljubljena - Ditka Haberl, Lola - Pro arte, Save yoru love - Renee and Renato, Ljubi me spomladi - Jožica Svete in Peter Ambrož, Le Moribond - Jacques Brel, The Longest Time - Billy Joel, Gondola, gondola - Sergio Bruni, Sara - Bob Dylan ...
Dr. Žiga Zaplotnik je asistent na Katedri za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, ki dela kot raziskovalec na Evropskem centru za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF) v Bonnu, kjer se ukvarjajo z napovedjo vremena, po novem pa tudi z razvojem računalniškega modeliranja vremenskih in podnebnih vzorcev, ki bodo v prihodnje – tako vsaj upajo, poskušali odgovoriti na pogostost in intenzivnost ekstremnih vremenskih pojavov. Posledice podnebnih sprememb so že dobro vidne, vplivajo na naš vsakdan, posledično se vedno večje število ljudi zaveda obsežnosti problema. Zakaj prihaja do takšnih vremenskih odklonov in kako lahko ukrepamo s svojimi drugačnimi življenjskimi izbirami?, je bilo osrednje vprašanje pogovora.
Ob Svetovnem dnevu Zemlje, ki ga obeležujemo dvaindvajsetega aprila, smo k pogovoru za poljudnejšo razlago podnebnih sprememb povabili vse bolj prepoznavnega in priznanega meteorologa, ki pri svojem profesionalnem delu združuje med drugimi tudi znanja fizike, matematike, tudi kemije, v prepletu z meteorologijo.
Posledice podnebnih sprememb so že dobro vidne, vplivajo na naš vsakdan, in posledično se vedno večje število ljudi zaveda obsežnosti problema.
Podnebne spremembe so eden večjih problemov, s katerim se sooča človeštvo, in je natančnost podajanja informacij s strani strokovnjakov izjemno pomembna za spodbujanje zaupanja v javnosti do omenjenega problema.«
Zgodovina fizike podnebnih sprememb sega v leto 1856.
»Družba je napredovala do te mere, da omogoča deležu ljudi ukvarjanje z raziskovanjem, z znanostjo, z odkrivanjem novega in razumevanjem obstoječega. Ta privilegij uživam tudi sam, poklicno se ukvarjam s področjem vremena, podnebja, napovedovanja vremena in razvoja klime, kar mi omogoča pregled nad literaturo, članki, to vsebino tako lahko predajam naprej med javnost.«
Fizikalno napovedljiva dejstva o spremembi podnebja niso novost, vse se je praktično vedelo že dvajset, trideset let nazaj.
Vzorce mikroplastike najdemo v sloju tal širom sveta, se bo o nas govorilo kot o plastični družbi?
»Mikroplastiko najdemo tako v kopenskih kot ledeniških vzorcih, ta bo zaznamovala dobo, ki se ji reče antropocen. Lahko se bo govorilo o nas kot o plastični družbi, lahko se bo govorilo tudi o fosilni družbi, kajti odtis ogljikovega dioksida v ledenih vrtinah oziroma v kopenskem ledu - ki bo seveda obstal in prešel to naše obdobje ogrevanja, bo za vedno pričal o naših aktivnostih.!«
Od kod teorije zarot?
»Če se odmaknemo od študij klime in se posvetimo bolj študijam vedenjskih vzorcev ljudi, slednje kažejo, da je precej lažje sprejeti poenostavljene, prikupne razlage pojavov, kot pa znanstveno kompleksne razlage, ki terjajo ogromno predznanja, zelo dobro matematično in fizikalno pismenost, poznavanje osnovnih konceptov, s katerimi potem sploh lahko razumemo naprej omenjene posledice. Precej lažje je seveda verjeti poenostavljeni razlagi, kar je praktično princip vseh teorij zarot. Če se vrnemo na osnovne dokaze podnebnih sprememb, obstaja nekaj neizpodbitnih fizikalnih dokazov, zakaj se podnebne spremembe dogajajo in zakaj smo zanje trenutno krivi izključno ljudje.«
Resnica ni vedno prijetna, včasih je znanstveno dejstvo tudi neljubo.
»Naša velika prednost pred preteklimi civilizacijami, ki so (že)propadle, je v orodjih, ki nam dajejo vpogled v prihodnost, izkoristimo jo. Po drugi strani pa je seveda tudi naše znanje o klimatskih sistemih omejeno. Ne vemo vsega, zato se tudi znanstveni razvoj še dogaja. Ne vemo kakšen bo nadalni potek emisij, to je odvisno od naših družbenih pogodb, od družbenega konsenza - po kakšni poti bomo stopali, pa tudi od – se bom posul s pepelom, neznanja o našem klimatskem sistemu. To neznanje sugerira negotovost, zaradi katere moramo (hitro)zmanjšati emisije toplogrednih plinov.«
Naša doba, v kateri se je razvila človeška civilizacija, je temeljila na dvanajst tisoč letih stabilne klime, zdaj smo to destabilizirali.
Kaj lahko naredimo?
»Ja, glavna stvar je vse napore vložiti v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, omejiti dvig povprečne globalne temperature na dva cela nič stopinj Celzija kot skrajno mero, kar bo preprečilo, da se (skoraj zagotovo) v klimatskem sistemu izognemo izvedbi množice negativnih podnebnih povratnih zank, ki bi ogrevanje oz. nadaljevanje podnebnih sprememb še podaljšalo.
Napredek v resnem obravnavanju podnebnih spremembe je, tudi podpora javnosti je vse višja, ljudje se zavedamo svojega vpliva s škodljivimi posegi in načinom življenja, koliko smo pripravljeni dejavno in čim prej ukrepati, pa je drugo vprašanje. Toda, imamo dolg. Odplačevanje je lahko boleče, kajti dolgo smo emisije jemali na kredit, ki ga velik del prebivalstva, roko na srce, ne bo odplačeval, ampak ga bodo namesto nas naši zanamci. Je to pošteno? Mislim, da ne. Toda obstaja upanje in tehnološke rešitve so del tega upanja, da lahko uspemo zmanjšati emisije toplogrednih plinov, tudi brez večjih sistemskih sprememb v kakovosti bivanja.
S pogostim letenjem povzročamo izjemen ogljični odtis. Emisije teh sektorjev so izredno pomembne, emisije bomo na nivoju posameznikov zmanjšali tudi s prehodom iz hrane pretežno živalskega na hrano pretežno rastlinskega izvora.
Imamo sektorje, ki zahtevajo spremembe tudi na naši strani, kot so sektorji aviacije, kmetijstva in rabe tal. Letalstvo je sektor, ki se kot kaže še nekaj časa ne bo uspel okoljsko razogljičiti. Smo pripravljeni spremeniti način bivanja oziroma tipične prehranjevalne vzorce? Moj namen ni preprečevanje, ampak podajanje objektivnih informacij.«