Botanik, zoolog, geolog, jamar, narodni buditelj, planinec in duhovnik Simon Robič, doma iz Kranjske Gore, je služboval v Metliki, Loškem potoku, Dobu, Preddvoru, Borovnici, Šenčurju in na Šenturški Gori. Nabiral je najrazličnejše prirodnine in si tako ustvaril bogate zbirke fosilov, alg, gliv, lišajev, mahov, hroščev, okostij... O najdbah je poročal v domačih listih in bil v stiku s tujimi strokovnjaki. Zavzemal se je za slovenstvo, za ustanovitev slovenske planinske organizacije. Imel je bogato knjižnico, ki jo je pred smrtjo podaril rojstni župniji.
Botanik, zoolog, geolog, jamar, narodni buditelj, planinec in duhovnik Simon Robič, doma iz Kranjske Gore, je služboval v Metliki, Loškem potoku, Dobu, Preddvoru, Borovnici, Šenčurju in na Šenturški Gori. Nabiral je najrazličnejše prirodnine in si tako ustvaril bogate zbirke fosilov, alg, gliv, lišajev, mahov, hroščev, okostij... O najdbah je poročal v domačih listih in bil v stiku s tujimi strokovnjaki. Zavzemal se je za slovenstvo, za ustanovitev slovenske planinske organizacije. Imel je bogato knjižnico, ki jo je pred smrtjo podaril rojstni župniji.
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon se je včeraj mudil pri slovenski manjšini v Italiji. Na Opčinah se je najprej srečal s predstavniki edine slovenske banke v Italiji Zadružne kraške banke, zvečer pa odprl novi deželni sedež Zveze slovenskih športnih društev v Italiji. V 14-ih poslovalnicah banke na Tržaškem in Goriškem, ustanovljene leta 1908, vsi zaposleni uporabljajo tudi slovenski jezik. Športno združenje pa je bilo ustanovljeno leta 1970, povezuje 52 slovenskih športnih društev v Italiji ter skozi športno dejavnost ohranja slovenski jezik in slovenstvo med Slovenci v Italiji. Sedež so iz Trsta prenesli na Opčine. Na Trbižu v Kanalski dolini pa so v soboto odprli sedež Sveta slovenskih organizacij in Kmečke zveze, ki bo pokrival tudi področje Rezije. Nove prostore je v slovenskem jeziku blagoslovil domači župnik Alan Jacoponi, poroča Novi glas.
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon se je včeraj mudil pri slovenski manjšini v Italiji. Na Opčinah se je najprej srečal s predstavniki edine slovenske banke v Italiji Zadružne kraške banke, zvečer pa odprl novi deželni sedež Zveze slovenskih športnih društev v Italiji. V 14-ih poslovalnicah banke na Tržaškem in Goriškem, ustanovljene leta 1908, vsi zaposleni uporabljajo tudi slovenski jezik. Športno združenje pa je bilo ustanovljeno leta 1970, povezuje 52 slovenskih športnih društev v Italiji ter skozi športno dejavnost ohranja slovenski jezik in slovenstvo med Slovenci v Italiji. Sedež so iz Trsta prenesli na Opčine. Na Trbižu v Kanalski dolini pa so v soboto odprli sedež Sveta slovenskih organizacij in Kmečke zveze, ki bo pokrival tudi področje Rezije. Nove prostore je v slovenskem jeziku blagoslovil domači župnik Alan Jacoponi, poroča Novi glas.
Kakšen je pogled na slovenstvo iz zamejstva, je na letošnjem novoletnem srečanju v Tinjah na avstrijskem Koroškem povedal publicist in kulturni delavec iz Trsta Ivo Jevnikar. Manjšinsko vprašanje je na dnevnem redu na dvostranskih srečanjih predsednikov in ministrov, veleposlanikov in konzulov. Delujejo tudi Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu z ministrom, državnozborska komisija za ta vprašanja, na voljo je finančna podpora iz Slovenije. „Koristen pa bi bil posvetovalni organ manjšinskih predstavnikov pri parlamentu ali vladi, stalnejši in učinkovitejši od sedanjega Sveta Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu, za sprotno in stalno spremljanje žgočih problemov manjšin, a tudi zakonov in drugih ukrepov v Ljubljani.“ V odnosu do Slovencev zunaj slovenske države je predvsem problematično čutenje ljudi, javnosti, civilne družbe, naglaša Ivo Jevnikar in dodaja: „Pomembno je zadržanje kulture, Cerkve, ki je doslej zelo veliko pomagala pri ohranjanju slovenstva, še zlasti pa, kot rečeno, medijev in šolskega sistema, pri katerih pa bi se dalo marsikaj izboljšati. Država ima vzvode normativne, finančne in drugačne narave, ki lahko pozitivno vplivajo, saj ni mogoče vsega prepuščati le dobri volji in slučaju.“ Kako pa je s samozavestjo in voljo do življenja same manjšinske skupnosti? Ponovitvi razmišljanja Iva Jevnikarja iz Trsta lahko prisluhnete danes opolnoči ali v našem spletnem avdio arhivu.
Kakšen je pogled na slovenstvo iz zamejstva, je na letošnjem novoletnem srečanju v Tinjah na avstrijskem Koroškem povedal publicist in kulturni delavec iz Trsta Ivo Jevnikar. Manjšinsko vprašanje je na dnevnem redu na dvostranskih srečanjih predsednikov in ministrov, veleposlanikov in konzulov. Delujejo tudi Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu z ministrom, državnozborska komisija za ta vprašanja, na voljo je finančna podpora iz Slovenije. „Koristen pa bi bil posvetovalni organ manjšinskih predstavnikov pri parlamentu ali vladi, stalnejši in učinkovitejši od sedanjega Sveta Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu, za sprotno in stalno spremljanje žgočih problemov manjšin, a tudi zakonov in drugih ukrepov v Ljubljani.“ V odnosu do Slovencev zunaj slovenske države je predvsem problematično čutenje ljudi, javnosti, civilne družbe, naglaša Ivo Jevnikar in dodaja: „Pomembno je zadržanje kulture, Cerkve, ki je doslej zelo veliko pomagala pri ohranjanju slovenstva, še zlasti pa, kot rečeno, medijev in šolskega sistema, pri katerih pa bi se dalo marsikaj izboljšati. Država ima vzvode normativne, finančne in drugačne narave, ki lahko pozitivno vplivajo, saj ni mogoče vsega prepuščati le dobri volji in slučaju.“ Kako pa je s samozavestjo in voljo do življenja same manjšinske skupnosti? Ponovitvi razmišljanja Iva Jevnikarja iz Trsta lahko prisluhnete danes opolnoči ali v našem spletnem avdio arhivu.
O slovenski narodni skupnosti v Italiji, odnosu večinskega prebivalstva in oblasti ter matice do nje in njeni samozavesti ter volji do življenja je na Novoletnem srečanju v Tinjah razmišljal publicist in kulturni delavec v Trstu Ivo Jevnikar. V oddaji smo predvajali odlomke s predavanje in dodali nekaj drugih novic.
O slovenski narodni skupnosti v Italiji, odnosu večinskega prebivalstva in oblasti ter matice do nje in njeni samozavesti ter volji do življenja je na Novoletnem srečanju v Tinjah razmišljal publicist in kulturni delavec v Trstu Ivo Jevnikar. V oddaji smo predvajali odlomke s predavanje in dodali nekaj drugih novic.
Ne vem, če si je Lambert Ehrlich, ki je napovedal uničevalno moč revolucije nad slovenskim narodom, predstavljal razsežnosti posledic posebej za slovenske kristjane, ki še kar tragično ponavljajo Kocbekovo zgodbo. Ali pač, saj je bil jasen, kako verni in drugi ljudje verjamejo komunističnim oziroma danes levičarskim obljubam o raju na zemlji. Vzroki za to so naivnost, lagodno koristoljubje, živeti brez dela in naporov na tuj račun in še kaj. Kocbek si je zaneseno in naivno predstavljal, da bo krščanstvo in slovenstvo prenavljal tako, da bo katoličane podredil terorističnim revolucionarjem. A z udarnim kladivom in morilskim srpom žal ni moč duhovno prenavljati naroda in Cerkve.
Ne vem, če si je Lambert Ehrlich, ki je napovedal uničevalno moč revolucije nad slovenskim narodom, predstavljal razsežnosti posledic posebej za slovenske kristjane, ki še kar tragično ponavljajo Kocbekovo zgodbo. Ali pač, saj je bil jasen, kako verni in drugi ljudje verjamejo komunističnim oziroma danes levičarskim obljubam o raju na zemlji. Vzroki za to so naivnost, lagodno koristoljubje, živeti brez dela in naporov na tuj račun in še kaj. Kocbek si je zaneseno in naivno predstavljal, da bo krščanstvo in slovenstvo prenavljal tako, da bo katoličane podredil terorističnim revolucionarjem. A z udarnim kladivom in morilskim srpom žal ni moč duhovno prenavljati naroda in Cerkve.
Pot v samoslovenstvo je naslov nove knjige zgodovinarja dr. Staneta Grande. Izšla je pri založbi Družina, predstavili smo jo oddaji Od slike do besede.
Pot v samoslovenstvo je naslov nove knjige zgodovinarja dr. Staneta Grande. Izšla je pri založbi Družina, predstavili smo jo oddaji Od slike do besede.
Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev Trst sta pripravila znanstveni posvet z naslovom »Svoje slovenstvo so izpričali v širnem svetu«. Predstavili so usode osebnosti, ki sta jih vojna in revolucija pognali v tujino. V zadnji tretji oddaji ste lahko prisluhnili dr. Andreju Finku, ki je spregovoril o Branku Rebozovu in publicistu Ivu Jevnikarju, ki bo predstavil življenjsko pot Zdravka Kalana.
Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev Trst sta pripravila znanstveni posvet z naslovom »Svoje slovenstvo so izpričali v širnem svetu«. Predstavili so usode osebnosti, ki sta jih vojna in revolucija pognali v tujino. V zadnji tretji oddaji ste lahko prisluhnili dr. Andreju Finku, ki je spregovoril o Branku Rebozovu in publicistu Ivu Jevnikarju, ki bo predstavil življenjsko pot Zdravka Kalana.
Gre za iskreno izpoved o iskanju pravega veselja. Naš gost je bil duhovni pomočnik v Senožečah Pavel Kodelja, ki pravi, da pot svetosti nujno vključuje odločitev - v vsakem trenutku iz dneva v dan. Spregovoril je tudi o sprejemanju vsega, kar je zanj pripravil Bog, tudi o sprejemanju svoje bolezni, ob kateri se zaveda, da je vsak dan podarjen.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Objavili smo napotke, kako naj kmetje postopajo, če so njihovi GERK-i v aplikaciji Sopotnik označeni rdeče, pa tudi nekaj nasvetov za zamudnike z analizami tal in izdelavo gnojilnih načrtov.
Gostili smo predstavnike treh humanitarnih organizacij: Društvo Kralji ulice, Verigo dobrih ljudi in Rdeči križ. Odprli smo zanimiva vprašanja: odnos države in lokalnih skupnosti do teh organizacij, spremenjena struktura prosilcev pomoči in povedali nekaj uspešnih zgodb, ko so ljudje zaživeli na novo.
Prof. dr. Svanibor Hubert Pettan, vodja Katedre za etnomuzikologijo na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, je diplomiral v Zagrebu, magistriral v Ljubljani, doktoriral pa v ZDA. Tradicionalna glasba sveta je v ospredju pogovora, nekaj skladb smo tudi slišali.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Deček je sedel na prvem sedežu avtobusa ...
Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.