V Hamiltonu v Kanadi so z včerajšnjim spomladanskim banketom vstopili v praznovanje 60-letnice župnije. To je za nas velik jubilej, ker marsikje narodnostne župnije ne obstajajo 70 let, saj se tretja in četrta generacija že vklopi v krajevne župnije. A mi še skušamo privabljati mlajše, tako imamo v slovenski šoli letos 18 otrok, je dejal župnik Drago Gačnik. Glavna slovesnost ob jubileju bo v nedeljo, 22. septembra.
V Hamiltonu v Kanadi so z včerajšnjim spomladanskim banketom vstopili v praznovanje 60-letnice župnije. To je za nas velik jubilej, ker marsikje narodnostne župnije ne obstajajo 70 let, saj se tretja in četrta generacija že vklopi v krajevne župnije. A mi še skušamo privabljati mlajše, tako imamo v slovenski šoli letos 18 otrok, je dejal župnik Drago Gačnik. Glavna slovesnost ob jubileju bo v nedeljo, 22. septembra.
S koncertom v Cankarjevem domu se je sinoči začel 7. Zimski festival. V organizaciji Festivala Ljubljana bo do 23. februarja ponudil skupaj šest koncertov - dva v Cankarjevem domu in štiri v Slovenski filharmoniji. Zavod za kulturo madžarske skupnosti letos praznuje 30. obletnico začetka delovanja. Na dan obletnice, 8. novembra, načrtujejo gala prireditev v Lendavi, direktor zavoda Mihael Šooš pa je napovedal tudi slavnostno konferenco in druge dogodke. Podnebnega aktivista je sodnik v Firencah obsodil na plačilo globe v višini 20.000 evrov, ker je v znak protesta proti mednarodni podnebni politiki skupaj s še enim moškim minuli teden z lepilnim trakom polepil steklo, ki ščiti sliko Rojstvo Venere italijanskega slikarja Sandra Botticellija.
S koncertom v Cankarjevem domu se je sinoči začel 7. Zimski festival. V organizaciji Festivala Ljubljana bo do 23. februarja ponudil skupaj šest koncertov - dva v Cankarjevem domu in štiri v Slovenski filharmoniji. Zavod za kulturo madžarske skupnosti letos praznuje 30. obletnico začetka delovanja. Na dan obletnice, 8. novembra, načrtujejo gala prireditev v Lendavi, direktor zavoda Mihael Šooš pa je napovedal tudi slavnostno konferenco in druge dogodke. Podnebnega aktivista je sodnik v Firencah obsodil na plačilo globe v višini 20.000 evrov, ker je v znak protesta proti mednarodni podnebni politiki skupaj s še enim moškim minuli teden z lepilnim trakom polepil steklo, ki ščiti sliko Rojstvo Venere italijanskega slikarja Sandra Botticellija.
Člani gospodarskih organizacij iz zamejstva so na letni konferenci, ki je danes potekala v Planici, govorili, kako aktualne izzive na področju čezmejnega sodelovanja spremeniti v priložnosti. Pregledali so delo Zamejske gospodarske koordinacije, ki je bila ustanovljena pred letom dni in izpostavili načrte za naprej. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je v izjavi za STA izpostavil pomen gospodarskega razvoja območij, kjer živijo manjšine, predvsem zaradi ohranjanja jezika, kulture in na splošno moči skupnosti. Minister za gospodarstvo Matjaž Han je napovedal poglobitev sodelovanja. Zavedamo se, da nam lahko naši ljudje v državah, kot so Avstrija, Hrvaška, Italija in Madžarska, neizmerno pomagajo pri preboju gospodarstva. Nenazadnje je Slovenija izvozno naravnana in 30 odstotkov vsega izvoza opravi s sosednjimi državami, je spomnil minister. Predsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Trsta Robert Frandolič je izpostavil, da sodelovanje v Zamejski gospodarski koordinaciji izjemno dobro vpliva tudi na razvoj skupnosti zamejcev. Prepričani smo, da bodo narodnostne skupnosti v Italiji, Avstriji, na Hrvaškem in Madžarskem lahko obstale le, če bodo gospodarsko močne, je dejal.
Člani gospodarskih organizacij iz zamejstva so na letni konferenci, ki je danes potekala v Planici, govorili, kako aktualne izzive na področju čezmejnega sodelovanja spremeniti v priložnosti. Pregledali so delo Zamejske gospodarske koordinacije, ki je bila ustanovljena pred letom dni in izpostavili načrte za naprej. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je v izjavi za STA izpostavil pomen gospodarskega razvoja območij, kjer živijo manjšine, predvsem zaradi ohranjanja jezika, kulture in na splošno moči skupnosti. Minister za gospodarstvo Matjaž Han je napovedal poglobitev sodelovanja. Zavedamo se, da nam lahko naši ljudje v državah, kot so Avstrija, Hrvaška, Italija in Madžarska, neizmerno pomagajo pri preboju gospodarstva. Nenazadnje je Slovenija izvozno naravnana in 30 odstotkov vsega izvoza opravi s sosednjimi državami, je spomnil minister. Predsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Trsta Robert Frandolič je izpostavil, da sodelovanje v Zamejski gospodarski koordinaciji izjemno dobro vpliva tudi na razvoj skupnosti zamejcev. Prepričani smo, da bodo narodnostne skupnosti v Italiji, Avstriji, na Hrvaškem in Madžarskem lahko obstale le, če bodo gospodarsko močne, je dejal.
Zbirna stranka Slovencev v Italiji Slovenska skupnost bo na jutrišnjem 16. deželnem kongresu v Repnu izbirala novo vodstvo. Zbrane bo ob odprtju delovnega popoldneva najprej nagovoril dosedanji deželni predsednik Peter Močnik, sledilo bo poročilo deželnega političnega tajnika Igorja Gabrovca, ki stranko lipove vejice krmari od leta 2015. V istem obdobju je tudi njen deželni svetnik skozi tri zakonodajna obdobja, ko je državno in deželno politiko zaznamovalo veliko sprememb. Slovenska skupnost je stranka, ki ima na deželni ravni najdaljšo politično tradicijo, saj je od prvega zakonodajnega obdobja leta 1964 do danes edina preživela z istim imenom in simbolom, z jasnim ciljem narodnostne politike in trdnem zagovarjanju samostojnega političnega nastopanja. Svet, okolje in družba se vse bolj sunkovito spreminjajo in temu se mora nedvomno prilagajati tudi stranka, če želi ostati aktualna. To in še marsikaj drugega bo podlaga za bogato debato.
Zbirna stranka Slovencev v Italiji Slovenska skupnost bo na jutrišnjem 16. deželnem kongresu v Repnu izbirala novo vodstvo. Zbrane bo ob odprtju delovnega popoldneva najprej nagovoril dosedanji deželni predsednik Peter Močnik, sledilo bo poročilo deželnega političnega tajnika Igorja Gabrovca, ki stranko lipove vejice krmari od leta 2015. V istem obdobju je tudi njen deželni svetnik skozi tri zakonodajna obdobja, ko je državno in deželno politiko zaznamovalo veliko sprememb. Slovenska skupnost je stranka, ki ima na deželni ravni najdaljšo politično tradicijo, saj je od prvega zakonodajnega obdobja leta 1964 do danes edina preživela z istim imenom in simbolom, z jasnim ciljem narodnostne politike in trdnem zagovarjanju samostojnega političnega nastopanja. Svet, okolje in družba se vse bolj sunkovito spreminjajo in temu se mora nedvomno prilagajati tudi stranka, če želi ostati aktualna. To in še marsikaj drugega bo podlaga za bogato debato.
Enotna lista, Narodni svet koroških Slovencev, Zveza slovenskih organizacij in Skupnost koroških Slovencev in Slovenk so zaradi razočaranja nad narodnostno politiko zvezne vlade in neuspehom pri realizaciji koalicijskega sporazuma pripravile skupno izjavo. Opozarjajo na nujnost reforme dvojezičnega šolstva in sodstva, uporabo slovenščine v javnih ustanovah ter nujno spremembo zakona o narodnih skupnostih. Več pojasnil nam je posredoval predsednik Enotne liste Gabriel Hribar.
Enotna lista, Narodni svet koroških Slovencev, Zveza slovenskih organizacij in Skupnost koroških Slovencev in Slovenk so zaradi razočaranja nad narodnostno politiko zvezne vlade in neuspehom pri realizaciji koalicijskega sporazuma pripravile skupno izjavo. Opozarjajo na nujnost reforme dvojezičnega šolstva in sodstva, uporabo slovenščine v javnih ustanovah ter nujno spremembo zakona o narodnih skupnostih. Več pojasnil nam je posredoval predsednik Enotne liste Gabriel Hribar.
Slovenska skupnost v Münchnu ima novega župnika. Msgr. Janeza Puclja je nasledil dosedanji slovenski župnik v Berlinu Izidor Pečovnik Dori. Umestitev sta vodila msgr. Hoffman, ki je na krajevni škofiji odgovoren za pastoralo narodnosti in škof msgr. dr. Anton Jamnik, ki je pri Slovenski škofovski konferenci odgovoren za pastoralo Slovencev po svetu. Včerajšnje slovesnosti se je udeležilo zelo veliko ljudi, med njimi tudi večje število narodnih noš pa tudi generalna konzulka Maša Šiftar in diakon Ralph. Župnik Pečovnik je bil spomladi izvoljen za predsednika Zveze slovenskih duhovnikov, ki delujejo po različnih delih Evrope, prav tako pa bo kot delegat zastopal Slovence v celotni Nemčiji pri Nemški škofovski konferenci. Škof Jamnik je v pridigi poudaril pomen treh vidikov službe župnika: pastirsko, učiteljsko in posvečevalno. Vse tri službe se povezujejo in dopolnjujejo med seboj, ključnega pomena pa je, da je duhovnik služabnik zakramentov, mož molitve in oznanjevanja, ki prav nobenega človeka ne izključuje. Škof Jamnik se je tudi zahvalil dosedanjemu župniku Janezu Puclju, od katerega se bodo poslovili v mesecu novembru.
Slovenska skupnost v Münchnu ima novega župnika. Msgr. Janeza Puclja je nasledil dosedanji slovenski župnik v Berlinu Izidor Pečovnik Dori. Umestitev sta vodila msgr. Hoffman, ki je na krajevni škofiji odgovoren za pastoralo narodnosti in škof msgr. dr. Anton Jamnik, ki je pri Slovenski škofovski konferenci odgovoren za pastoralo Slovencev po svetu. Včerajšnje slovesnosti se je udeležilo zelo veliko ljudi, med njimi tudi večje število narodnih noš pa tudi generalna konzulka Maša Šiftar in diakon Ralph. Župnik Pečovnik je bil spomladi izvoljen za predsednika Zveze slovenskih duhovnikov, ki delujejo po različnih delih Evrope, prav tako pa bo kot delegat zastopal Slovence v celotni Nemčiji pri Nemški škofovski konferenci. Škof Jamnik je v pridigi poudaril pomen treh vidikov službe župnika: pastirsko, učiteljsko in posvečevalno. Vse tri službe se povezujejo in dopolnjujejo med seboj, ključnega pomena pa je, da je duhovnik služabnik zakramentov, mož molitve in oznanjevanja, ki prav nobenega človeka ne izključuje. Škof Jamnik se je tudi zahvalil dosedanjemu župniku Janezu Puclju, od katerega se bodo poslovili v mesecu novembru.
Škof Andrej Saje nam je več povedal o Baragovih dnevih in srečanjih z rojaki v ZDA in Kanadi, [14:54] Slovenski zbor iz San Martina v Buenos Airesu je praznoval 75-letnico - več nam je povedala Lučka Marinček Kastelic, [32:19] Mohorjeva v Celovcu pripravlja novo konferenco o narodnosti in identiteti - več nam je povedal direktor Karl Hren, [39:56] minister Han je bil na obisku na avstrijskem Koroškem.
Škof Andrej Saje nam je več povedal o Baragovih dnevih in srečanjih z rojaki v ZDA in Kanadi, [14:54] Slovenski zbor iz San Martina v Buenos Airesu je praznoval 75-letnico - več nam je povedala Lučka Marinček Kastelic, [32:19] Mohorjeva v Celovcu pripravlja novo konferenco o narodnosti in identiteti - več nam je povedal direktor Karl Hren, [39:56] minister Han je bil na obisku na avstrijskem Koroškem.
Mladi za mir je naslov kulturnega dogajanja v sklopu Foruma za dialog in mir na Balkanu, mladih iz različnih verskih skupnosti ter narodnosti v Sloveniji in drugih delov Balkana. Kulturno dogajanje o hrepenenju mladih po miru in volji, da so tudi oni v svojih verskih skupnostih in okoljih, kjer rastejo, se šolajo in dozorevajo, skupaj z odraslimi pripravljeni delati za mir. Brez mladih miru ne more biti. Potrebno jih je slišati in jim zaupati. Dogajanje je predstavil Aleks Birsa Jogan.
Mladi za mir je naslov kulturnega dogajanja v sklopu Foruma za dialog in mir na Balkanu, mladih iz različnih verskih skupnosti ter narodnosti v Sloveniji in drugih delov Balkana. Kulturno dogajanje o hrepenenju mladih po miru in volji, da so tudi oni v svojih verskih skupnostih in okoljih, kjer rastejo, se šolajo in dozorevajo, skupaj z odraslimi pripravljeni delati za mir. Brez mladih miru ne more biti. Potrebno jih je slišati in jim zaupati. Dogajanje je predstavil Aleks Birsa Jogan.
V pogovoru ste lahko prisluhnili mariborčanu Sašu Radovanoviču, ki je soavtor knjige Bombardiranje Slovenija 1944 - 1945. Gre za sorazmerno neznan segment naše zgodovine, ki pa še danes vpliva na življenje pri nas. Maribor je bil zaradi strateške lege in tamkajšnje tovarne v zadnjih dveh letih druge sv. vojne eno najbolj bombardiranih mest. Zavezniki so nanj odvrgli kar 3.259 ton bomb in uničili 47 odstotkov stavb. Približno 10 odstotkov jih ni eksplodiralo in na njih še danes stoji kar nekaj zgradb, tudi šolskih ...
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
Večna eksistencialna vprašanja, vprašanja o smislu življenja, nas zadanejo prej ali slej, pa naj se v blišču in hrupu sodobnega potrošništva ta notranji glas še tako trudimo utišati. Dunajski psihiater Viktor Frankl in ruski literarni klasik Lev Tolstoj sta tem razmislekom posvetila vse življenje in filozof, Micah Sadigh, v svojem delu preplete njuna spoznanja in zahtevne filozofske principe skuša približati sleherniku.
S Franklovo logoterapevtsko mislijo in Tolstojevim čutom za najgloblje v človeku, nagovori vprašanja trpljenja, smrti in življenjskega smisla. Predstavili smo nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Eksistencialno potovanje, ki jo je napisal Micah Sadigh in je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.
Naša sobotna gostja je bila vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink. Z nami je delila spomine na zgodnje otroštvo, ki ga je zelo zaznamovalo smrt očeta pa tudi spomine na raziskovanje in izobraževanje, povezano s hospicem, ki jo je navsezadnje pripeljalo k prav posebnemu delu, ki ga zdaj opravlja. Spregovorila je tudi o tem, kakšna spoznanja ji prinašajo srečevanja z umirajočimi in kako zelo pomemben del našega življenja so poslavljanja.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Poročali smo o nasprotovanju sončni elektrarni v Dekanih, novostih v termah Olimia, Ptuj in 3000 v Moravskih Toplicah, projektu Hiša za otroke, Festivalu hrane za možgane in zaključnem dogodku bralne značke za uporabnike varstveno delovnih centrov SAŠA.