Predstavili smo zimski Na noge! - dobrodelni pohod na sv. Urbana. Z nami pa je bil v novem pogovornem ciklu tudi ultra kolesar Stanko Verstovšek. V uvodnem delu je povedal, kako je iz ribiča s sto kilogrami teže postal kolesar z Guinnessovim rekordom.
Predstavili smo zimski Na noge! - dobrodelni pohod na sv. Urbana. Z nami pa je bil v novem pogovornem ciklu tudi ultra kolesar Stanko Verstovšek. V uvodnem delu je povedal, kako je iz ribiča s sto kilogrami teže postal kolesar z Guinnessovim rekordom.
Dr. Sabina Šegula je pred adventom povabila cvetličarje k izdelavi enega ali dveh adventnih vencev v dobrodelni namen, podarili so jih družinam poplavljenih domov, da bi jim vsaj nekoliko pričarali praznično razpoloženje. Odziv je bil dober, celo iz tujine. V pogovoru smo jo povprašali tudi o božični krasitvi bazilike sv. Petra v Vatikanu, ki jo že po tradiciji ob največjih praznikih krasita skupaj s Petrom Ribičem.
Dr. Sabina Šegula je pred adventom povabila cvetličarje k izdelavi enega ali dveh adventnih vencev v dobrodelni namen, podarili so jih družinam poplavljenih domov, da bi jim vsaj nekoliko pričarali praznično razpoloženje. Odziv je bil dober, celo iz tujine. V pogovoru smo jo povprašali tudi o božični krasitvi bazilike sv. Petra v Vatikanu, ki jo že po tradiciji ob največjih praznikih krasita skupaj s Petrom Ribičem.
21. septembra se izeče rok do katerega lahko izvajalci ribiškega upravljanja in subjekti v sektorju akvakulture prijavijo oceno škode na premičninah (stroji in oprema), zalogah (krmila, gnojila, razkužila, repromaterial) in živalih (ribe v ribogojniškem obratu in oz. ali komercialnem ribniku), ki so posledica avgustovskih hudourniških poplav, pravi Ana Le Marechal Kolar.
21. septembra se izeče rok do katerega lahko izvajalci ribiškega upravljanja in subjekti v sektorju akvakulture prijavijo oceno škode na premičninah (stroji in oprema), zalogah (krmila, gnojila, razkužila, repromaterial) in živalih (ribe v ribogojniškem obratu in oz. ali komercialnem ribniku), ki so posledica avgustovskih hudourniških poplav, pravi Ana Le Marechal Kolar.
»Brez obrti ni orodja« je naslov gostujoče razstave v Gorenjskem muzeju. Posvečena je vučedolskim obrtnikom in njihovim tehnološkim dosežkom. Ta kultura je cvetela med letoma 3000 in 2200 pred Kristusom, s središčem v Sremu in vzhodni Slavoniji na desnem bregu reke Donave.
Človek tega časa in je bil predvsem živinorejec, pa tudi kmet, ribič, lovec, keramičar, metalurg, lesar, tkalec, usnjar, čevljar. Bil je strokovnjak na področju vseh obrti in del, potrebnih za življenje. O razstavi, ki je v Gorenjskem muzeju na ogled do 18. aprila (2023) je v oddaji Od slike do besede govorila dr. Verena Perko.
»Brez obrti ni orodja« je naslov gostujoče razstave v Gorenjskem muzeju. Posvečena je vučedolskim obrtnikom in njihovim tehnološkim dosežkom. Ta kultura je cvetela med letoma 3000 in 2200 pred Kristusom, s središčem v Sremu in vzhodni Slavoniji na desnem bregu reke Donave.
Človek tega časa in je bil predvsem živinorejec, pa tudi kmet, ribič, lovec, keramičar, metalurg, lesar, tkalec, usnjar, čevljar. Bil je strokovnjak na področju vseh obrti in del, potrebnih za življenje. O razstavi, ki je v Gorenjskem muzeju na ogled do 18. aprila (2023) je v oddaji Od slike do besede govorila dr. Verena Perko.
Strokovnjaka za floristiko in hortikulturo Sabina Šegula in Peter Ribič že deset let sodelujeta pri krasitvi vatikanske bazilike za božič in veliko noč. Tokratna krasitev bo torej že 20. po vrsti. Kako sta si jo zamislila, kako poteka iskanje sponzorjev in ali jima to še vedno predstavlja izziv? O tem se je s Petrom Ribičem pogovarjala novinarka Marta Jerebič.
Strokovnjaka za floristiko in hortikulturo Sabina Šegula in Peter Ribič že deset let sodelujeta pri krasitvi vatikanske bazilike za božič in veliko noč. Tokratna krasitev bo torej že 20. po vrsti. Kako sta si jo zamislila, kako poteka iskanje sponzorjev in ali jima to še vedno predstavlja izziv? O tem se je s Petrom Ribičem pogovarjala novinarka Marta Jerebič.
Krašenje vatikanske bazilike bo tudi ob letošnji veliki noči potekalo pod vodstvom slovenskih cvetličarjev Sabine Šegula in Petra Ribiča. Na pot z več sto slovenskimi orhidejami, med katerimi so prav posebne rumene, se odpravljata v ponedeljek. Tokrat bosta okrasila tudi balkon bazilike, katerega okrasitev je po tradiciji pripadala nizozemskim cvetličarjem. Nit pa sta cvetličarja našla tudi z napadeno Ukrajino.
Krašenje vatikanske bazilike bo tudi ob letošnji veliki noči potekalo pod vodstvom slovenskih cvetličarjev Sabine Šegula in Petra Ribiča. Na pot z več sto slovenskimi orhidejami, med katerimi so prav posebne rumene, se odpravljata v ponedeljek. Tokrat bosta okrasila tudi balkon bazilike, katerega okrasitev je po tradiciji pripadala nizozemskim cvetličarjem. Nit pa sta cvetličarja našla tudi z napadeno Ukrajino.
Prisluhnite pogovorom, ki smo jih v Bruslju pripravili z evropskimi poslanci. Romana Tomc, Matjaž Nemec, Franc Bogovič, Irena Joveva in Ljudmila Novak so spregovorili o minulem delu v evropskem parlamentu, krizah s katerimi se sooča Evropska unija in tudi o izzivih, ki 27-terico čakajo po junijskih volitvah.
Ustavno sodišče je zaradi kršitve načela enakosti pred zakonom, razveljavilo del zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Lani 12. maja, prav na obletnico ustanovitve te največje kmečke stanovske organizacije, ga je v parlamentarni postopek vložila poslanska skupina Svoboda, s prvopodpisano takrat še poslanko Matejo Čalušić. V nedeljski kemtijski oddaji smo pogledali v ozadje dogajanja in strnili odzive nanj.
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?
Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Tokrat smo valovali v ritmih nove in sveže glasbe; slišali smo nov single katoliške ustvarjalke Sarah Kroger, se ustavili pri vedno iskrivem Jonu Formanu ter se poslovili ob novih uglasbitvah psalmov pod katere se podpisuje Ellie Holcomb.
V oddaji smo slišali:
Ste za večer s knjigo v roki? Ne pretežka, ne predolga, le nekaj zgodbic? Tako, da zaplavamo v nek drug čas in se spomnimo drugačnega življenja? Pa da uživamo ob lepem starem pripovednem jeziku in obnovimo spomine iz šolskih klopi. V tokratni Petkov večer je vstopil Prežihov Voranc z nekaj črticami iz zbirke Solzice.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.