Katere rastline so v tem času že primerne za saditev na prosto in kaj še sejemo v platoje v notranjih prostorih, s čim moramo pohiteti in s katerimi rastlinami se še ne mudi, je povedala Fanči Perdih, vodja prve ekološke semenarske hiše v Sloveniji, Amarant.
Katere rastline so v tem času že primerne za saditev na prosto in kaj še sejemo v platoje v notranjih prostorih, s čim moramo pohiteti in s katerimi rastlinami se še ne mudi, je povedala Fanči Perdih, vodja prve ekološke semenarske hiše v Sloveniji, Amarant.
Vam zelene rastline v stanovanju odmetavajo listje, slednje postaja rumeno, vam lončnice, ki bi morale narediti cvetove teh ne ponudijo in kako je z njihovem gnojenjem, je zgolj nekaj vprašanj, ki smo jih tokrat zastavili vodji Vrtnega centra Arboretum Volčji Potok Alenu Kovačiču.
Vam zelene rastline v stanovanju odmetavajo listje, slednje postaja rumeno, vam lončnice, ki bi morale narediti cvetove teh ne ponudijo in kako je z njihovem gnojenjem, je zgolj nekaj vprašanj, ki smo jih tokrat zastavili vodji Vrtnega centra Arboretum Volčji Potok Alenu Kovačiču.
Vodja vrtnega centra v Arboretumu Volčji Potok Alen Kovačič je odgovarjal na vprašanja o jesenskih opravilih pri grmovnicah in drugih okrasnih rastlinah. Kaj obrezati in kako, kaj dognojiti, katere rastline potrebujejo zaščito pred mrazom?
Vodja vrtnega centra v Arboretumu Volčji Potok Alen Kovačič je odgovarjal na vprašanja o jesenskih opravilih pri grmovnicah in drugih okrasnih rastlinah. Kaj obrezati in kako, kaj dognojiti, katere rastline potrebujejo zaščito pred mrazom?
Letošnji avgust našim vrtovom ni prizanašal – močan veter, dež, toča, vročina, neurja in poplave … Kaj narediti, da si bo zemlja opomogla? Si v letošnjem letu sploh lahko obetamo, da bi še kaj pridelali – tudi tam, kjer je naplavilo blato, grušč, smeti ….? Kaj v avgustu in začetku septembra lahko posadimo? Na ta in še druga, tudi vaša vprašanja, je odgovarjala Fanči Perdih, vodja prve ekološke semenarske hiše v Sloveniji, Amarant, ki med drugim svetuje: »Za vrtove, ki so bili poplavljeni in smo morali odstraniti rastline, priporočam čim hitrejšo zasaditev, saj je do zime še tri mesece.
Letošnji avgust našim vrtovom ni prizanašal – močan veter, dež, toča, vročina, neurja in poplave … Kaj narediti, da si bo zemlja opomogla? Si v letošnjem letu sploh lahko obetamo, da bi še kaj pridelali – tudi tam, kjer je naplavilo blato, grušč, smeti ….? Kaj v avgustu in začetku septembra lahko posadimo? Na ta in še druga, tudi vaša vprašanja, je odgovarjala Fanči Perdih, vodja prve ekološke semenarske hiše v Sloveniji, Amarant, ki med drugim svetuje: »Za vrtove, ki so bili poplavljeni in smo morali odstraniti rastline, priporočam čim hitrejšo zasaditev, saj je do zime še tri mesece.
Letošnje leto ni postreglo z ugodnimi razmerami za pridelavo paradižnika. Mnogim vrtičkarjem so rastline zaradi okužbe s krompirjevo plesnijo že propadle. A na centralni tržnici v Mariboru te dni kljub temu potekajo tradicionalni Dnevi paradižnika. Največ strokovnih dogodkov se bo zvrstilo v jutrišnjem dopoldnevu, pravi Miša Pušenjak s KGZ Maribor in dodaja, da bo letošnjim težavam posvečene veliko pozornosti.
Letošnje leto ni postreglo z ugodnimi razmerami za pridelavo paradižnika. Mnogim vrtičkarjem so rastline zaradi okužbe s krompirjevo plesnijo že propadle. A na centralni tržnici v Mariboru te dni kljub temu potekajo tradicionalni Dnevi paradižnika. Največ strokovnih dogodkov se bo zvrstilo v jutrišnjem dopoldnevu, pravi Miša Pušenjak s KGZ Maribor in dodaja, da bo letošnjim težavam posvečene veliko pozornosti.
Invazivne tujerodne vrste poleg klimatskih sprememb, urbanizacije in onesnaževanja, predstavljajo največjo grožnjo biotski raznovrstnosti. Katere so nevarne za zdravje ljudi, ogrožajo avtohtone rastlinske in tudi živalske vrste, kako se spopasti z intenzivnimi tujerodnimi, ko začenjajo izpodrivati naše vrste in kdaj je najboljši čas za njihovo uničenje, je svetovala Ana Dolenc, biologinja iz Zavoda za varstvo narave RS.
Invazivne tujerodne vrste poleg klimatskih sprememb, urbanizacije in onesnaževanja, predstavljajo največjo grožnjo biotski raznovrstnosti. Katere so nevarne za zdravje ljudi, ogrožajo avtohtone rastlinske in tudi živalske vrste, kako se spopasti z intenzivnimi tujerodnimi, ko začenjajo izpodrivati naše vrste in kdaj je najboljši čas za njihovo uničenje, je svetovala Ana Dolenc, biologinja iz Zavoda za varstvo narave RS.
Zimsko spanje na naših vrtovih gre počasi h koncu. Prav je, da naredimo pregled lanskega dela, ugotovimo, kaj ni bilo prav in kaj naj spremenimo. Razmislimo, kaj želimo na naših vrtovih pridelati in naredimo načrt (kar s pisalom v roki). Potem pa se odločimo, ali bomo sejali ali bomo kupili sadike. Morda bomo sadike pridelali kar doma… Kdaj je pravi čas za prve posevke in katere so rastline, ki jih sejemo na naše vrtove že zdaj… To so vsebine, o katerih je spregovorila Fanči Perdih, vodja prve ekološke semenarske hiše v Sloveniji, Amarant.
Zimsko spanje na naših vrtovih gre počasi h koncu. Prav je, da naredimo pregled lanskega dela, ugotovimo, kaj ni bilo prav in kaj naj spremenimo. Razmislimo, kaj želimo na naših vrtovih pridelati in naredimo načrt (kar s pisalom v roki). Potem pa se odločimo, ali bomo sejali ali bomo kupili sadike. Morda bomo sadike pridelali kar doma… Kdaj je pravi čas za prve posevke in katere so rastline, ki jih sejemo na naše vrtove že zdaj… To so vsebine, o katerih je spregovorila Fanči Perdih, vodja prve ekološke semenarske hiše v Sloveniji, Amarant.
Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?
Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
Letos mineva 30 let od reforme lokalne samouprave in sprejetja temeljne zakonodaje za ustanovitev občin v Sloveniji. V oddaji smo zato govorili o tem, kakšen pomen imajo lokalne skupnosti za prebivalce, kateri so največji izzivi občin danes in kakšne novosti se obetajo na področju lokalne samouprave v bližnji prihodnosti. Naši gostje so bili vodja sektorja za lokalno samoupravo na Ministrstvu za javno upravo dr. Roman Lavtar, predsednik Skupnosti občin Slovenije in župan Občine Kočevje dr. Vladimir Prebilič, predsednik Združenja občin Slovenije in župan Občine Pivka dr. Robert Smrdelj ter župan Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah in član Interesne skupine lokalnih interesov v Državnem svetu RS David Klobasa.
Tokrat smo v Svetovalnici slišali namige o tem, kaj lahko sami storimo za zdravje svojega srca. Tako v svetu kot v Sloveniji so srčno-žilne bolezni največji javnozdravstveni izziv, saj terjajo največji delež smrti v populaciji. Z nami je bil študent medicine Adam Wahibi, vodja projekta Misli na srce, v sklopu katerega se tudi letos odvija prireditev Krog zdravja.
Evropsko sodišče za človekove pravice je 9. aprila izreklo prelomno sodbo, v kateri je Švico obtožilo pomanjkljivega ukrepanja proti podnebnim spremembam. Kaj to dejansko pomeni tudi za kmetijstvo je povedal prof. dr. Jernej Letnar Černič. V oddaji pa smo se ustavili tudi ob prehodu hladne fronte in s tem povezanim nastankom pozebe v nekaterih krajih.
V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka je pripravila predstavitev knjige DAR POLJANSKI DOLINI, avtorice akademikinje ddr. Marije Stanonik. Monografijo, ki zajema literarno ustvarjalnost in raziskovalce besedne umetnosti na območju nekdanjega Loškega gospostva smo predstavili v pogovoru z avtorico.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Miran Hribar je direktor invalidskega podjetja Mercator, ki se v sklopu izbora najbolj inovativnih živil 2024 pohvali z dvema nagrajenima proizvodoma. Pogovor smo posneli na razglasitvi omenjenih nagrad Inštituta za nutricionistiko, ko smo se lahko prepričali, da nekateri proizvajalci in pridelovalci s svojimi izdelki na trgu strmijo k temu, da lahko jemo zdravo, raznovrstno in tudi iz izbranih lokalnih sestavin, kljub pomanjkanju časa.
Ministrstvo za naravne vire in prostor je na podlagi strokovnega mnenja Zavoda za gozdove Slovenije in Zavoda RS za varstvo narave ter študije o stanju populacije medveda, ki jo je pripravila Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, za letošnje leto izdalo odločbo za odvzem iz narave z odstrelom 176 medvedov.