Maševal je nadžupnik Jože Vehovar. Peli so otroški c. pevski zbor Biser in mladinski c. pevski zbor Žarek. Na orgle je igrala Angelika Škrabl.
Maševal je nadžupnik Jože Vehovar. Peli so otroški c. pevski zbor Biser in mladinski c. pevski zbor Žarek. Na orgle je igrala Angelika Škrabl.
Maševal je p. Edvard Kovač, petje je vodil Anže Kuharič, orgle p. Vid Lisjak.
Maševal je p. Edvard Kovač, petje je vodil Anže Kuharič, orgle p. Vid Lisjak.
Maševal je p. Edvard Kovač, pel pevski zbor p. Hugolina Satnerja, na orgle pa je Igrala Polona Gantar.
Maševal je p. Edvard Kovač, pel pevski zbor p. Hugolina Satnerja, na orgle pa je Igrala Polona Gantar.
Sv. mašo je daroval p. Vid Lisjak , ljudsko petje je vodil brat Filip Mlinar, na orgle je igral Matija Korčanin.
Sv. mašo je daroval p. Vid Lisjak , ljudsko petje je vodil brat Filip Mlinar, na orgle je igral Matija Korčanin.
Sv. mašo je daroval p. Vid Lisjak , ljudsko petje je vodil Tadej Podobnik, na orgle je igrala Polona Gantar.
Sv. mašo je daroval p. Vid Lisjak , ljudsko petje je vodil Tadej Podobnik, na orgle je igrala Polona Gantar.
Sv. mašo je daroval p. Edvard Kovač, pel je p. Vid Lisjak, na orgle pa je igral Matija Korčanin.
Sv. mašo je daroval p. Edvard Kovač, pel je p. Vid Lisjak, na orgle pa je igral Matija Korčanin.
Sv. mašo je daroval p. Vid Lisjak , ljudsko petje je vodil Lovro Zupanc Kovač, na orgle je igrala Polona Gantar.
Sv. mašo je daroval p. Vid Lisjak , ljudsko petje je vodil Lovro Zupanc Kovač, na orgle je igrala Polona Gantar.
Orglekids Slovenija je novost na področju orgelske umetnosti v Sloveniji in po vzoru drugih evropskih držav predstavlja sestavljive orgle iz stoenaintridesetih večinoma lesenih delov, ki jih učenci sestavijo sami v delujoč glasbeni inštrument. Preko igrivega ročnega dela posameznik vzpostavi globlje razumevanje delovanja orgel, kompleksnega glasbila, ki evropsko kulturo spremlja že od antike in se zasluženo imenuje kraljica glasbil. Prve sestavljive orgle so leta 2013 naredili na Nizozemskem in projekt poimenovali Orgelkids, sedaj pa je po svetu že več kot 120 takšnih glasbil v osemnajstih različnih državah. Projekt so v svoj program vključili tudi v Glasbeni in baletni šoli, ki deluje v Zavodu Antona Martina Slomška, predstavila ga je Tjaša Drovenik Adamec, tudi sama navdušena organistka.
Orglekids Slovenija je novost na področju orgelske umetnosti v Sloveniji in po vzoru drugih evropskih držav predstavlja sestavljive orgle iz stoenaintridesetih večinoma lesenih delov, ki jih učenci sestavijo sami v delujoč glasbeni inštrument. Preko igrivega ročnega dela posameznik vzpostavi globlje razumevanje delovanja orgel, kompleksnega glasbila, ki evropsko kulturo spremlja že od antike in se zasluženo imenuje kraljica glasbil. Prve sestavljive orgle so leta 2013 naredili na Nizozemskem in projekt poimenovali Orgelkids, sedaj pa je po svetu že več kot 120 takšnih glasbil v osemnajstih različnih državah. Projekt so v svoj program vključili tudi v Glasbeni in baletni šoli, ki deluje v Zavodu Antona Martina Slomška, predstavila ga je Tjaša Drovenik Adamec, tudi sama navdušena organistka.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 18. april 2024 ob 05-ih
Po samotnih stezicah, mimo starih, zapuščenih hiš bomo smo tokrat stopili pod vodstvom odličnega sogovornika, pisca in hodca, ki je prebrodil že marsikatero grapo. Za Marjana Bradeška zagotovo drži rek, ki ga je izbral tudi za naslov svoje knjige: Hodim, torej grem. Popeljal nas je na skrajni rob Trnovskega gozda. Če vas zanima, kam natančno in tudi kako je pisal svojo knjigo ter kakšne namige vam lahko ponudi, prisluhnite.
Naša sobotna gostja je bila vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink. Z nami je delila spomine na zgodnje otroštvo, ki ga je zelo zaznamovalo smrt očeta pa tudi spomine na raziskovanje in izobraževanje, povezano s hospicem, ki jo je navsezadnje pripeljalo k prav posebnemu delu, ki ga zdaj opravlja. Spregovorila je tudi o tem, kakšna spoznanja ji prinašajo srečevanja z umirajočimi in kako zelo pomemben del našega življenja so poslavljanja.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
V okviru kulturnih dogodkov na Sveti Gori, ki so jih poimenovali SVETOGORSKE SOBOTNICE, bo v nedeljo 21. aprila ob 16:45 (po maši) koncert mešanega pevskega zbora AMORVINCIT iz Nove Gorice z gosti. Koncert nam je predstavil predsednik zbora Bojan Vuga.
Na Bližnjem vzhodu je padla še ena zavesa: po desetletjih »vojne v senci« je Iran v noči s 13. na 14. april z brezpilotnimi letalniki, manevrirnimi in balističnimi raketami neposredno napadel ozemlje Izraela. Odgovor je bil pričakovan, potem ko je izraelska vojska 1. aprila izvedla napad na iranski konzulat v Damasku, kar je Iran razumel kot napad na svoje ozemlje. Tarča napada sta bila visoka predstavnika vplivne Iranske revolucionarne garde, prek katere Iran zagotavlja svoj vpliv v t. i. šiitskem polmesecu, ki sega preko Iraka in Sirije do Libanona.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Pred skoraj šestdesetimi leti se je - takrat na Veliko noč, začela zgodba najprej Farnega ognjišča, danes revije Ognjišče, ki je svoj čas izhajala v zelo visoki nakladi. Iz revije se je razvila založniška dejavnost in iz te tudi radijski medij. Po ideji in navdihu te uspešne zgodbe smo vprašali mag. Boža Rustjo, danes urednika revija.