Ponižnost – Mati Cerkev, je osrednja tema šestega nagovora kapucina brata Štefana Kožuha. Osrednji misijonar je zato o ponižnosti govoril najprej v cerkvi, kjer je sv. Frančišek Asiški slekel svoja posvetna oblačila in ga škof odene v svoj plašč, nato pa je drugi del nagovora opravil pred baziliko svetega Frančiška.
Ponižnost – Mati Cerkev, je osrednja tema šestega nagovora kapucina brata Štefana Kožuha. Osrednji misijonar je zato o ponižnosti govoril najprej v cerkvi, kjer je sv. Frančišek Asiški slekel svoja posvetna oblačila in ga škof odene v svoj plašč, nato pa je drugi del nagovora opravil pred baziliko svetega Frančiška.
Mag. Marija Mojca Pungerčar je kostumografinja, akademska slikarka, magistrica likovnih umetnosti in urednica. Svojo poklicno pot je začela kot modna oblikovalka, med drugim je v tekstilni industriji oblikovala ženska oblačila, z odločitvijo za nadaljnji študij se je v sklopu akademske izmenjave izpopolnjevala na Dunaju. Po nekaj letih dela kot svobodna umetnica se je odločila še za magistrski študij v Združenih državah Amerike, kjer je dve leti študirala tako imenovane nove žanre.
Mag. Marija Mojca Pungerčar je kostumografinja, akademska slikarka, magistrica likovnih umetnosti in urednica. Svojo poklicno pot je začela kot modna oblikovalka, med drugim je v tekstilni industriji oblikovala ženska oblačila, z odločitvijo za nadaljnji študij se je v sklopu akademske izmenjave izpopolnjevala na Dunaju. Po nekaj letih dela kot svobodna umetnica se je odločila še za magistrski študij v Združenih državah Amerike, kjer je dve leti študirala tako imenovane nove žanre.
V komentarju je Jure Sešek pogledal na ujmo, ki je v teh dneh prizadela Slovenijo. Razmišljal je tudi o družbenih omrežjih, objavah, komentarjih in izrazil bolečino ob spoznanju, da nekateri ne zmorejo brez zlobe.
V komentarju je Jure Sešek pogledal na ujmo, ki je v teh dneh prizadela Slovenijo. Razmišljal je tudi o družbenih omrežjih, objavah, komentarjih in izrazil bolečino ob spoznanju, da nekateri ne zmorejo brez zlobe.
V majskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja Ana Petrič, direktorica Deos Centra starejših Notranje gorice, ki je predstavila odmeve projekta Mala pozornost za veliko veselje in prihajajočega Podarim - nasmeh dobim, v okviru katerega zbirajo lepo ohranjena oblačila za starejše. Poudarila je tudi pomen medgeneracijskega sodelovanja in način, kako lahko z mobilom obogatimo življenje nekomu, ki je obnemogel do te mere, da je obležal v v postelji.
V majskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja Ana Petrič, direktorica Deos Centra starejših Notranje gorice, ki je predstavila odmeve projekta Mala pozornost za veliko veselje in prihajajočega Podarim - nasmeh dobim, v okviru katerega zbirajo lepo ohranjena oblačila za starejše. Poudarila je tudi pomen medgeneracijskega sodelovanja in način, kako lahko z mobilom obogatimo življenje nekomu, ki je obnemogel do te mere, da je obležal v v postelji.
Tretjega dne pa se je zgodilo tole: Estera je nehala moliti, si slekla spokorna oblačila in se odela v svojo slavo. Nato je v vsem svojem sijaju klicala na pomoč Boga, varuha in rešitelja vsega, in vzela s sabo dve družabnici … Šla je skozi vsa vrata in obstala pred kraljem (Estera (grška) 5).
Tretjega dne pa se je zgodilo tole: Estera je nehala moliti, si slekla spokorna oblačila in se odela v svojo slavo. Nato je v vsem svojem sijaju klicala na pomoč Boga, varuha in rešitelja vsega, in vzela s sabo dve družabnici … Šla je skozi vsa vrata in obstala pred kraljem (Estera (grška) 5).
Gobavec, ki ima na sebi bolna mesta, naj nosi pretrgana oblačila, naj ima razmršene lase, naj zakriva brke in naj kliče: “Nečist, nečist!” Vse dni, dokler je bolan, naj prebiva ločeno; zunaj tabora naj bo njegovo bivališče! (Tretja Mojzesova knjiga 13, 45-46).
Gobavec, ki ima na sebi bolna mesta, naj nosi pretrgana oblačila, naj ima razmršene lase, naj zakriva brke in naj kliče: “Nečist, nečist!” Vse dni, dokler je bolan, naj prebiva ločeno; zunaj tabora naj bo njegovo bivališče! (Tretja Mojzesova knjiga 13, 45-46).
Težko si predstavljamo, kako je živeti na hladnem, imeti elektriko le tri ure na dan. Tako živijo ljudje v Kijevu. Na vzhodu Ukrajine je še veliko hujše. Sodelavci Karitas odhajajo na nevarna območja in ljudem poskušajo pomagati. Prinašajo jim hrano, topla oblačila, deke in grelnike. O tem, kako pretresljivi so prizori iz bojišč in v nedavno osvobojenem Hersonu smo se pogovarjali s sodelavko Karitas Spes Miro Milavec, ki deluje v Kijevu.
Težko si predstavljamo, kako je živeti na hladnem, imeti elektriko le tri ure na dan. Tako živijo ljudje v Kijevu. Na vzhodu Ukrajine je še veliko hujše. Sodelavci Karitas odhajajo na nevarna območja in ljudem poskušajo pomagati. Prinašajo jim hrano, topla oblačila, deke in grelnike. O tem, kako pretresljivi so prizori iz bojišč in v nedavno osvobojenem Hersonu smo se pogovarjali s sodelavko Karitas Spes Miro Milavec, ki deluje v Kijevu.
Jutri obeležujemo drugi slovenski Dan v rabljenih oblačilih. Statistika pove, da recikliramo samo en odstotek tekstila, ker ni postopkov za njihovo predelavo. Drug razlog so razne mešanice, ki sestavljajo sodobna oblačila in onemogočajo ločevanje. Največji vpliv na ogromne kupe zavrženih oblačil ima hitra moda in tudi o tej temi bo danes tekla beseda. Naša gostja je zavzeta sodelavka društva Ekologi brez meja Katja Sreš.
Jutri obeležujemo drugi slovenski Dan v rabljenih oblačilih. Statistika pove, da recikliramo samo en odstotek tekstila, ker ni postopkov za njihovo predelavo. Drug razlog so razne mešanice, ki sestavljajo sodobna oblačila in onemogočajo ločevanje. Največji vpliv na ogromne kupe zavrženih oblačil ima hitra moda in tudi o tej temi bo danes tekla beseda. Naša gostja je zavzeta sodelavka društva Ekologi brez meja Katja Sreš.
Čas, v katerem živimo terja od nas mnoge odločitve. Odpirajo se teme, ki nas izzivajo k odgovoru. A tudi če odgovora ne damo, smo sprejeli odločitev, za katero bomo kot skupnost, nosili posledice. Saj ne da teme ne bile aktualne že prej, le bolj intenzivno so prisotne v našem okolju. Težnje človeka, da bi mehanicistično urejal svoje življenje so zlasti v zadnjih desetletjih vse bolj prisotne. Vedno znova se potrjuje, da manj kot človek lahko obvlada, bolj si obvladovanja želi. Pod krinko svobode se načenjata tako svetovni mir, kot življenje posameznika.
Neki človek je imel osla in konja. Ko so bili ...
Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 19. april 2024 ob 05-ih
Od četrtka naprej bomo v Bohinju slišani na novi frekvenci 92.6 MHz. Tako domačinom kot obiskovalcem tega lepega koščka domovine želimo prijetno poslušanje in same lepe spomine na naš program.
V pogovoru ste lahko prisluhnili mariborčanu Sašu Radovanoviču, ki je soavtor knjige Bombardiranje Slovenija 1944 - 1945. Gre za sorazmerno neznan segment naše zgodovine, ki pa še danes vpliva na življenje pri nas. Maribor je bil zaradi strateške lege in tamkajšnje tovarne v zadnjih dveh letih druge sv. vojne eno najbolj bombardiranih mest. Zavezniki so nanj odvrgli kar 3.259 ton bomb in uničili 47 odstotkov stavb. Približno 10 odstotkov jih ni eksplodiralo in na njih še danes stoji kar nekaj zgradb, tudi šolskih ...
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
V Kulturnih utrinkih je bila z nami Katja Bogovič iz programske pisarne Festivala Ljubljana, ki bo predstavila in povabila na dogodke letošnjega 72. Ljubljana festivala.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Stalni diakon Matic Vidic ni le romski misijonar in logoterapevt. Predvsem je kristjan, ki je našel osebno vero, ki se je ne sramuje več. Zaupal nam je, kako se je to zgodilo, in kakšne načrte ima s svojim t.i. Talk show - O moji veri.