V Tednu družine smo gostili družinskega očeta, moža in psihologa dr. Mihaela Černetiča. Spregovoril je o svoji knjigi Družinska sreča po naše, o nemoči vzgojnih nasvetov ter o humornih jutranjih prigodah družine z majhnimi otroki.
V Tednu družine smo gostili družinskega očeta, moža in psihologa dr. Mihaela Černetiča. Spregovoril je o svoji knjigi Družinska sreča po naše, o nemoči vzgojnih nasvetov ter o humornih jutranjih prigodah družine z majhnimi otroki.
Peti torek v mesecu je prinesel oddajo Kultura odnosov in v njej psihologinjo in terapevtko Silvo Matos. Novo leto je kot nepopisan list vabljivo izhodišče za spremembe. Te skušamo dirigirati sami, a največ se jih zgodi povsem nenadoma in mimo naših načrtov. Če jih ne sprejmemo in se nanje ne želimo prilagoditi, nas lahko to vodi v nemočno jezo, obup in depresijo.
Peti torek v mesecu je prinesel oddajo Kultura odnosov in v njej psihologinjo in terapevtko Silvo Matos. Novo leto je kot nepopisan list vabljivo izhodišče za spremembe. Te skušamo dirigirati sami, a največ se jih zgodi povsem nenadoma in mimo naših načrtov. Če jih ne sprejmemo in se nanje ne želimo prilagoditi, nas lahko to vodi v nemočno jezo, obup in depresijo.
Sončni žarki, ki zadnje dni precej bolj uspešno kot prejšnji teden podijo oblake iznad naših krajev, med nas zopet prinašajo več optimizma in lepši pogled v prihodnost. Vreme, večno živa in hvaležna tema pogovorov, letos s številom svojih uničujočih aktivnosti res ni skoparilo. Navajeni oporekanja, nasprotovanja, ugovarjanja, prelaganja odgovornosti in še številnih drugih novodobnih razvad, ki nam jih je prinesla demokracija in sodoben svet, smo se naenkrat znašli pred nečim Popolnim, absolutnim. V svetu, kjer nas vztrajno prepričujejo, da smo sami gospodarji svojega življenja in da se moramo temu primerno tudi obnašati, smo ob pogledu na radarsko sliko in vremensko napoved ostajali nemočni in brez besed. Marsikdo si je v mislih vrtel čas nazaj in se spraševal, kaj je naredil in kaj bi moral narediti, da bi ne občutil posledic divjanja narave.
Sončni žarki, ki zadnje dni precej bolj uspešno kot prejšnji teden podijo oblake iznad naših krajev, med nas zopet prinašajo več optimizma in lepši pogled v prihodnost. Vreme, večno živa in hvaležna tema pogovorov, letos s številom svojih uničujočih aktivnosti res ni skoparilo. Navajeni oporekanja, nasprotovanja, ugovarjanja, prelaganja odgovornosti in še številnih drugih novodobnih razvad, ki nam jih je prinesla demokracija in sodoben svet, smo se naenkrat znašli pred nečim Popolnim, absolutnim. V svetu, kjer nas vztrajno prepričujejo, da smo sami gospodarji svojega življenja in da se moramo temu primerno tudi obnašati, smo ob pogledu na radarsko sliko in vremensko napoved ostajali nemočni in brez besed. Marsikdo si je v mislih vrtel čas nazaj in se spraševal, kaj je naredil in kaj bi moral narediti, da bi ne občutil posledic divjanja narave.
Stiska nas more in mora povezati, da strnemo vrste in sodelujemo. Vojna v Ukrajini je strnila vrste evropskih politikov, poplavno razdejanje 4. avgusta je v Sloveniji spravilo politike in odgovorne skupaj in vsa država solidarno podpira prizadete. Vsak se je po svojih močeh in sposobnostih, odzval na izzive in stiske ljudi, ki so izgubili vse. Nemoč ob zunanjih silah je okrepila in povezala srca za vzajemno sodelovanje vseh, tudi odgovornih, ki so okrepljeni z velikodušnostjo večine državljanov in prijateljev iz tujine začutili moč in utrip celote. Vsak je pomagal, »ne zato, da bi se slikal v blatu«, pač pa da bi hitro in učinkovito lajšal bolečino prizadetih ter pomagal odpravljati posledice ujme.
Komentar je pripravil profesor doktor Janez Juhant.
Stiska nas more in mora povezati, da strnemo vrste in sodelujemo. Vojna v Ukrajini je strnila vrste evropskih politikov, poplavno razdejanje 4. avgusta je v Sloveniji spravilo politike in odgovorne skupaj in vsa država solidarno podpira prizadete. Vsak se je po svojih močeh in sposobnostih, odzval na izzive in stiske ljudi, ki so izgubili vse. Nemoč ob zunanjih silah je okrepila in povezala srca za vzajemno sodelovanje vseh, tudi odgovornih, ki so okrepljeni z velikodušnostjo večine državljanov in prijateljev iz tujine začutili moč in utrip celote. Vsak je pomagal, »ne zato, da bi se slikal v blatu«, pač pa da bi hitro in učinkovito lajšal bolečino prizadetih ter pomagal odpravljati posledice ujme.
Komentar je pripravil profesor doktor Janez Juhant.
Tiho sem. Mogoče je to moja edina – in najbolj naravna – človeška reakcija na vse, kar se je v preteklih dneh z grozo vzbujajočimi rekami in strašljivimi plazovi nagrmadilo na Slovenijo. Tiho. Najprej čisto spontano, ker ne vem, kaj primernega bi v osuplosti tega trenutka sploh lahko rekel, pa tudi zato, ker sem se ob mnogih bolečinah ljudi okoli sebe naučil, da je v vsaki človeški stiski spričo njene nerazumljivosti še najbolj primerna prav tišina. Tišina je najboljša spremljevalka človekove groze in bolečine, stiske in nemoči.
Tiho sem. Mogoče je to moja edina – in najbolj naravna – človeška reakcija na vse, kar se je v preteklih dneh z grozo vzbujajočimi rekami in strašljivimi plazovi nagrmadilo na Slovenijo. Tiho. Najprej čisto spontano, ker ne vem, kaj primernega bi v osuplosti tega trenutka sploh lahko rekel, pa tudi zato, ker sem se ob mnogih bolečinah ljudi okoli sebe naučil, da je v vsaki človeški stiski spričo njene nerazumljivosti še najbolj primerna prav tišina. Tišina je najboljša spremljevalka človekove groze in bolečine, stiske in nemoči.
Pol ure preživete v naravi je kot antidepresiv. Katere so še možne prve pomoči ob neravnovesju psihičnega zdravja? Ljudje nočemo biti nemočni. Živimo v prepričanju, ki je tudi privzgojeno, da zmoremo sami. Največja moč pa je pogosto ravno v dovoljenju po pomoči drugega. V Via positivi smo govorili o možnih rešitvah in iskanju izhodov, ko smo nezadovoljni ali v stiskah; kdaj je čas, da poiščemo pomoč strokovnjakov? Z Anjo Čorič, psihologinjo in supervizorko, podpredsednico Društva za razvijanje čuječnosti.
Pol ure preživete v naravi je kot antidepresiv. Katere so še možne prve pomoči ob neravnovesju psihičnega zdravja? Ljudje nočemo biti nemočni. Živimo v prepričanju, ki je tudi privzgojeno, da zmoremo sami. Največja moč pa je pogosto ravno v dovoljenju po pomoči drugega. V Via positivi smo govorili o možnih rešitvah in iskanju izhodov, ko smo nezadovoljni ali v stiskah; kdaj je čas, da poiščemo pomoč strokovnjakov? Z Anjo Čorič, psihologinjo in supervizorko, podpredsednico Društva za razvijanje čuječnosti.
Knjiga Tokrat bo drugače je prvenec Saše Kveder, matere, ki se že poldrugo desetletje bori s sinovo odvisnostjo. Resnična in pretresljiva zgodba, ki odstira vso bedo zasvojencev z drogami, je obenem neskončno optimistična in navdihujoča. Avtorica se je pogumno in odločno soočila s podoživljanjem težkega obdobja v njenem življenju, za katerega pa se zaveda, da še ni končano. Knjiga je opomnik, da droge v naši družbi oz. v njeni senci obstajajo. Roman je realističen portret uničujočih posledic uživanja drog tako za mladostnike kot za njihove svojce. Odpira problematiko, kateri se v zadnjem času v javnosti posveča premalo pozornosti. Vendar gre za pomembno družbeno vprašanje, ki zadeva veliko slovenskih družin. Tudi zato se je Saša Kveder odločila, da svojo in sinovo zgodbo predstavi javnosti, jo opozori ter seznani s trpljenjem odvisnika in družinsko tragedijo. Obenem upa, da bo njena izkušnja pomagala še komu, ki se morda v podobnih okoliščinah počuti nemočnega in osamljenega.
Knjiga Tokrat bo drugače je prvenec Saše Kveder, matere, ki se že poldrugo desetletje bori s sinovo odvisnostjo. Resnična in pretresljiva zgodba, ki odstira vso bedo zasvojencev z drogami, je obenem neskončno optimistična in navdihujoča. Avtorica se je pogumno in odločno soočila s podoživljanjem težkega obdobja v njenem življenju, za katerega pa se zaveda, da še ni končano. Knjiga je opomnik, da droge v naši družbi oz. v njeni senci obstajajo. Roman je realističen portret uničujočih posledic uživanja drog tako za mladostnike kot za njihove svojce. Odpira problematiko, kateri se v zadnjem času v javnosti posveča premalo pozornosti. Vendar gre za pomembno družbeno vprašanje, ki zadeva veliko slovenskih družin. Tudi zato se je Saša Kveder odločila, da svojo in sinovo zgodbo predstavi javnosti, jo opozori ter seznani s trpljenjem odvisnika in družinsko tragedijo. Obenem upa, da bo njena izkušnja pomagala še komu, ki se morda v podobnih okoliščinah počuti nemočnega in osamljenega.
Včeraj so v Ljubljani predstavili pesniško zbirko tržaškega dramatika, pesnika in pisatelja Marija Čuka Vse gube ljubezni Alle Fügen der Liebe. Knjigo je izdala tržaška založba Mladika v sozaložništvu s celovško Mohorjevo založbo. V nemščino je pesmi prevedel Horst Ogris, spremno besedo je napisal Boris Paternu, jezikovni pregled pa je opravila Marjeta Wakounig. Zbirka zajema nekatere že objavljene in nove pesmi, v katerih se avtor sprašuje o obstoju in nemoči človekove globlje biti v današnjem razkrojenem svetu, vendar sodobno človekovo bivanjsko dramo dojema in doživlja čisto osebno skozi življenjsko izkušnjo samo. Čukova pesniška govorica ni hermetična, saj bralca nagovarja neposredno in razumljivo z njim vzpostavlja dialog s pomočjo narave, pokrajine, družbe, še posebej z usodo njegove preizkušene slovenske skupnosti, pa tudi z ljubeznijo.
Včeraj so v Ljubljani predstavili pesniško zbirko tržaškega dramatika, pesnika in pisatelja Marija Čuka Vse gube ljubezni Alle Fügen der Liebe. Knjigo je izdala tržaška založba Mladika v sozaložništvu s celovško Mohorjevo založbo. V nemščino je pesmi prevedel Horst Ogris, spremno besedo je napisal Boris Paternu, jezikovni pregled pa je opravila Marjeta Wakounig. Zbirka zajema nekatere že objavljene in nove pesmi, v katerih se avtor sprašuje o obstoju in nemoči človekove globlje biti v današnjem razkrojenem svetu, vendar sodobno človekovo bivanjsko dramo dojema in doživlja čisto osebno skozi življenjsko izkušnjo samo. Čukova pesniška govorica ni hermetična, saj bralca nagovarja neposredno in razumljivo z njim vzpostavlja dialog s pomočjo narave, pokrajine, družbe, še posebej z usodo njegove preizkušene slovenske skupnosti, pa tudi z ljubeznijo.
Medtem ko iščemo Boga v oblikah, ki smo jih ljudje naredili Zanj, ne spreglejmo stvaritve, ki jo je On ustvaril po Svoji podobi in za večno zveličanje.
Ne spreglejmo človeka, ne spreglejmo svojega bližnjega.
Komentar tedna pripravlja kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda, Roman Vučajnk.
Gostili smo predstavnike treh humanitarnih organizacij: Društvo Kralji ulice, Verigo dobrih ljudi in Rdeči križ. Odprli smo zanimiva vprašanja: odnos države in lokalnih skupnosti do teh organizacij, spremenjena struktura prosilcev pomoči in povedali nekaj uspešnih zgodb, ko so ljudje zaživeli na novo.
Gre za iskreno izpoved o iskanju pravega veselja. Naš gost je bil duhovni pomočnik v Senožečah Pavel Kodelja, ki pravi, da pot svetosti nujno vključuje odločitev - v vsakem trenutku iz dneva v dan. Spregovoril je tudi o sprejemanju vsega, kar je zanj pripravil Bog, tudi o sprejemanju svoje bolezni, ob kateri se zaveda, da je vsak dan podarjen.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Skupina Alfa in Omega vabi na velikonočni koncert “Vstajenje”, ki bo na velikonočni ponedeljek ob 18h v Kulturnem domu Semič.
Medtem ko iščemo Boga v oblikah, ki smo jih ljudje naredili Zanj, ne spreglejmo stvaritve, ki jo je On ustvaril po Svoji podobi in za večno zveličanje.
Ne spreglejmo človeka, ne spreglejmo svojega bližnjega.
Komentar tedna pripravlja kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda, Roman Vučajnk.