Utrip dneva dne 19. 4.

• Izrael je z majhnimi brezpilotnimi letali napadel Iran. Komentar Nejca Krevsa.
• Slovenija v Varnostnem svetu podprla članstvo Palestine v Združenih narodih. ZDA z vetom.
• Na Pahorjevo pobudo v Ljubljani prva mednarodna konferenca Prijateljev Zahodnega Balkana, s pozivi k širitvi Evropske unije.
• Po prvih podatkih pozeba prizadela kmetijske rastline na Notranjskem in Krasu.
• NSi kot prva stranka na državno volilno komisijo vložila listo kandidatov za evropske poslance.
• Datum treh referendumov še ni znan; dr. Pavel Poredoš o vprašanju pomoči pri samomoru: Ta zadeva ne sodi na referendum.
• Poleg Romane Kocjančič na tnalu Novinarskega častnega razsodišča tudi novinar Družine Rok Blažič.
• Vreme: Popoldne postopna pooblačitev. Jutri spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami in nevihtami.
• Slovenska karitas z dobrodelno akcijo Pomagajmo preživeti in živeti začenja zbiranje sredstev za starejše in brezposelne.
• Evropski komisar Breton pozdravlja investicije v slovensko farmacijo in industrijo.
• Šport: Slovenske rokometašice dobile tekmice v skupinskem delu evropskega prvenstva.

Miša Pušenjak o aktualnih delih na vrtovih v letošnjih mokrih razmerah

Uporabne nasvete za delo z vrtninami v pogojih letošnje zgodnje pomladi je z nami delila Miša Pušenjak, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin in okrasnih rastlin s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor. 

Utrip dneva dne 12. 3.

• Slovenija je dobila nov prevod Svetega pisma, ki je nastal iz izvirnih jezikov oziroma jeruzalemske izdaje.
• Kmetje imajo dovolj, za 19. marec so napovedali vseslovenski protest.
• Večer o trenjih v vladi: Premier Golob zavrnil kandidatki Andreje Katič za državni sekretarki.
• Fides v času morebitne mediacije z vlado ne vidi razloga za prekinitev stavke.
• NSi ob štirih predlogih posvetovalnih referendumov za „super referendumski dan“.
• Izrael omejuje dobavo humanitarne pomoči, mednarodna skupnost poziva k prekinitvi ognja.
• Kardinal Parolin: Pogajanja v vojni v Ukrajini ne pomenijo predaje.
• Slovenska smučarska skakalka Nika Prevc je v kvalifikacijah za posamično tekmo v Trondheimu zasedla tretje mesto.
• Vreme: Popoldne bo večinoma oblačno. Jutri bo dokaj sončno in zjutraj ponekod megleno.
• Evropski škofje nas vabijo, da se udeležimo volitev v evropski parlament in odgovorno oddamo svoj glas.
• Evropska komisija bo priporočila začetek pristopnih pogajanj z Bosno in Hercegovino.
• Lastniki nepremičnin na pogorelem Krasu še brez odškodnin po požaru.
• Šport: Drevi bosta znana še peti in šesti udeleženec četrtfinala nogometne lige prvakov. Na povratnih tekmah se bodo merili Barcelona in Napoli ter Arsenal in Porto.

Janko Boštjančič o razstavi Feldspital 808 v Pivki

V Parku vojaške zgodovine je na ogled nova razstava »Vojaška poljska bolnišnica – Feldspital 808 in njena kapela v Kosoveljah na Krasu«. Z avtorjem direktorjem Parka vojaške zgodovine mag. Jankom Boštjančičem smo govorili o nastanku in pomenu razstave.

Celje, Jesenice, Črna na Koroškem, Sežana, Kobarid, Ptuj

Poročali smo o projektu gradnje vodovoda v Celju, tradicionalnem srečanju Slovencev Videmske Pokrajine in Posočja, neznani usodi propadajočega hotela Pošta na Jesenicah, prizadevanjih sežanske občine, da bi v Domu na Krasu še naprej potekale socialnovarstvene storitve in o tradicionalnem kurentovanju na Ptuju.

Poteze arhitekture življenja

Pogled se mi tokrat sam po sebi odpira k mojstru Plečniku, ne samo zaradi njegovega izjemnega in svojskega razumevanja prostora, tankočuntnega razbiranja simbioze med ljudmi in okoljem, njune medsebojne prepletenosti in obojestranskega vpliva, ampak tudi zaradi Plečnikove osebnosti, izrazite asketske in duhovno premišljene osebnostne drže. Na današnji dan se spominjamo obletnice rojstva tega apostola resnice in lepote, ki je poklic arhitekta ne samo izoblikoval v visok ideal, on je ideal vrisoval v naš skupni prostor in ga v večni zgled družbi – kar je danes znova zelo aktualno – odgovorno tudi živel. Kot se rado zgodi, tega velikega moža za časa njegovega življenja niso vedno razumeli - ne vsi, še manj, niso sprejemali njegovih idej, kot bi si zaslužil. A, kot se prav tako rado zgodi, po smrti mu vendarle narod poje večno slavo. In, še več, se z njim in z njegovimi deli ponosno postavlja v svetu.
Tega se je dobro zavedal, dejal je: »Veste, z nami je tako: pisatelje berejo, ko še žive, po smrti pa sunejo njihove stvari v pozabljenje. Arhitekta pa vse življenje brcajo, po smrti pa občudujejo njegovo delo. Seveda, če je kaj dobrega naredil.«

Po prostoru danes marsikdaj dobesedno »tacamo«, brez odgovornosti in premisleka o dolgoročnih posledicah, vnašamo vanj kvarne elemente, ki ne prispevajo k povezovanju in tudi ne h kakovosti bivanja. So osamelci slave peščice, ki na-polnijo z žvenketom nekaj žepov. Množici pa ti bleščavi in pogostokrat v steklo odeti, brezoblični in brezdušni objekti, ne pomenijo prav dosti. So arhitekturna modna hiba.

»Živeti moramo posvečeno življenje. Samo fasada ne zadošča.«, je ravno tako Plečnikova misel. Komu pa danes posvečenost še kaj pomeni? Sveto nam je največkrat le tisto, kar je naše, moje osebno. O skupnem se že ne zmoremo več dogovoriti, saj hitro vsak po-vleče na svoje.

Brez občutka za skupno in dobro vseh, pa težko gradimo povezanost, dobre zgodbe, ki niso samo za nekatere v elito izbrane posameznike, ampak so za nas, za narod, za ljudi.

»Luč je življenje, up, molitev, ki naj blaži grenkobe, vzdiga misli«, je dejal mojster. In nadaljeval: »Res molimo eden za drugega, četudi malo, vendar premišljeno, za zdravo pamet in pa za ne vpelji nas v skušnjavo, temveč reši nas hudega.

Ko govorimo o presežkih, govorimo o visokem stanju duha. Smrtniki mislimo, da je to nedosegljivo. Mogoče je pa med nami, le prepoznati je treba.
V zadnjih tednih sem doživela nekaj majhnih, za koga nepomembnih trenutkov ob srečanjih, ki so me napolnili s toplimi občutji. Omenjam dva. Nenapovedano sem na Silvestra s polno glavo drugačnih zamisli za preživljanje večera, po sprehodu ob polmraku postala dve uri pri sosedu. S poti je poklical: Pridi, bova nazdravila. Klepet o vsem in o ničemer tako pomembnem. A je imelo svojo vrednost.

Ali pa, pred nekaj dnevi, povsem drugačna zgodba, ko je po vzponu na hrib pristopil od nikoder pes, že dorasel, a po vedenju mladič. Spremljal me je vso pot, nazaj do doma. Nočilo se je in hladilo. Ne more biti kar na hladnem, temperature bodo šle globoko pod ledišče. Kaj sem pa hotela, razposajenec štiri-tačnik se mi je zasmilil, pa sem šla nazaj, še enkrat isti krog, v upanju, da se spomni, kje je zanj odmerjeno toplo domovanje. Po uri hoda v globoki noči, po sveže zapadlem snegu, nikjer žive duše, le midva, skupaj – pa vsak v svojem – ob sicer prekrasnem zvezdnatem nebu, premražena in utrujena, a k sreči pod vrhom oba pomirjena, kuža se je očitno spomnil, kje ga verjetno že težko čakajo. Lahko si predstavljate, kako lahkotnega srca sem se vračala domov, utrujena a hvaležna, da sem pospremila prezaupljivega kosmatinca do njegovih lastnikov. To so drobni, vsakdanji dogodki, vsi jih doživljamo in marsikaterim žal ne dajemo večjega pomena, prinesejo pa posebno toplino.

»Ne iščite sreče zunaj. Srečen si le, če se poglobiš vase. Nikdo ne ve, od kod prihaja, kam gre, en sam velik čudež je življenje«, je govoril Plečnik. In, tudi tako: »Če ne bi delal, ne bi rastel. Rastel pa sem, to vem. Vedite pa, da boste napravili le takrat nekaj, kadar boste delali kot otroci. Dobrega delavca častim vsaj toliko kot velikega gospoda. Pot je dolga! Delajte veliko!«
Ob tem Plečnikovem stavku, z vami podelim še en dogodek. Ob sklepu lanskega leta sem bila na odprtju razstave ob zaključnem delu študentskega sodelovanja ali kot se danes govori, projekta, ko so se študenti slavistike in arhitekture poglobili v dopisovanje med Alice Masarykovo in Jožetom Plečnikom o obnovi praškega gradu. Mladi so se pohvalno zelo poglobili, resno vzeli na roko pisana pisma, ki jih je težko razbrati, razvozlati pojme in avtentičen pomen zapisanega. Sestavili so tudi igro, ki laikom razloži nekatere osnovne izraze v arhitekturi, za lažje razumevanje. Predstavitev so pripravili v Plečnikovi hiši. Študenti, mentorji in prisotni smo bili nad prikazanim in povedanim navdušeni. Toda ne gospod, ki se z mojstrom ukvarja skoraj vse svoje življenje, in mu gre vse priznanje, da ne bo pomote, toda ob sklepu je v komentarju - po mojem mnenju – po nepotrebnem moraliziral, kako to, kar so povedali študenti, on in še nekateri že vedo in da jim ni treba odkrivati tople vode. Dobesedno tako.

Ja, križ Božji, sem si mislila, če bi mu bilo res toliko do dediščine Plečnika, bi skakal od veselja zaradi zanimanja mladih, njihovega vloženega raziskovalnega dela, časa in zavzetosti. Kaj ni to namen? Vzbuditi ljubezen do umetnosti, do preteklega, do zapuščine. Dediščina zaživi, ko do nje vzpostavimo odnos, sicer je mrtva. K sreči je dotična skupina mladih razumela in zaradi nevmestne kritike njihovo navdušenje za Plečnika ni splahnelo.

»Ni važno, kakšen naslov imate: ali ste doktor ali inženir. To je postransko. Važno je, da postanete človek. Čudno! Ko se začne človek razbirati in ogledovati, spozna, kako malo zna. Ali ni torej greh ovirati bližnjega, da se po svoji faconi (načinu) izživlja? Počemu množiti bolečine v teh razrvanih časih... »

Biti človek človeku in vsem živim bitjem. Ne stopita nadnje, ne podnje, biti vzporedno.
Tega si želim.

Jaslice in božič

V večerni božični oddaji PRO smo prebirali pismo papeža Frančiška o pomenu jaslic, ki so nedvomno najlepši in najboljši okras božičnega praznovanja. Med odlomki pisma smo predvajali izbrane božične pesmi, ki opevajo skrivnost Jezusovega rojstva. 

Ribnica, Kranjska Gora, Bled, Bohinj, Kamnik, Mozirje

Poročali smo o zimski turistični sezoni v Kranjski Gori, v Bohinju in na Bledu, razstavah jaslic in praznični okrasitvi parkov Mozirski gaj in Arboretum Volčji Potok, sprejemu zmagovalca oddaje Slovenija ima talent Domna Kljuna v domači vasi in nevarnosti pirotehnike za hišne ljubljenčke.