36. zamejsko Černetovo nagrado bo prejel Renzo Calligaro, župniku v Bardu in Zavrhu v Terski dolini za njegovo delo na verskem in kulturnem področju s posebnim ozirom na njegovo vztrajno prizadevanje za ohranjanje domačega narečja prebivalcev Terske doline, za ovrednotenje njegovih tradicij tako v verskem kot v kulturnem življenju, za oživitev slovenskega liturgičnega petja. Tako je soglasno sklenila posebna komisija za podelitev Černetove nagrade, ki jo je imenoval upravni odbor Knjižnice Dušana Černeta. Komisijo sestavljajo predsednik Tomaž Simčič in člana Erika Jazbar in Ivo Jevnikar. Podelitev nagrade bo na praznik svetega Štefana, v torek, 26. decembra 2023, v župnijski cerkvi v Bardu v Terski dolini po sv. maši, ki se bo začela ob 11.30. Černetova nagrada se vsako leto podeljuje kot priznanje Slovencu ali slovenski organizaciji v Italiji, ki deluje v skladu s slovenskimi, krščanskimi in demokratičnimi ideali, za katere se je zavzemal časnikar in politik Dušan Černe (1916–1975). Po njem je poimenovana tudi knjižnica, specializirana za slovenski zamejski in zdomski tisk, ki deluje v Ul. Donizetti 3 v Trstu. Kot prvi je nagrado prejel beneški časnik Dom leta 1976.
36. zamejsko Černetovo nagrado bo prejel Renzo Calligaro, župniku v Bardu in Zavrhu v Terski dolini za njegovo delo na verskem in kulturnem področju s posebnim ozirom na njegovo vztrajno prizadevanje za ohranjanje domačega narečja prebivalcev Terske doline, za ovrednotenje njegovih tradicij tako v verskem kot v kulturnem življenju, za oživitev slovenskega liturgičnega petja. Tako je soglasno sklenila posebna komisija za podelitev Černetove nagrade, ki jo je imenoval upravni odbor Knjižnice Dušana Černeta. Komisijo sestavljajo predsednik Tomaž Simčič in člana Erika Jazbar in Ivo Jevnikar. Podelitev nagrade bo na praznik svetega Štefana, v torek, 26. decembra 2023, v župnijski cerkvi v Bardu v Terski dolini po sv. maši, ki se bo začela ob 11.30. Černetova nagrada se vsako leto podeljuje kot priznanje Slovencu ali slovenski organizaciji v Italiji, ki deluje v skladu s slovenskimi, krščanskimi in demokratičnimi ideali, za katere se je zavzemal časnikar in politik Dušan Černe (1916–1975). Po njem je poimenovana tudi knjižnica, specializirana za slovenski zamejski in zdomski tisk, ki deluje v Ul. Donizetti 3 v Trstu. Kot prvi je nagrado prejel beneški časnik Dom leta 1976.
V oddaji smo odkrivali možnosti, ki jih svojim uporabnikom nudi Narodna in univerzitetna knjižnica. Ste vedeli, da lahko s pomočjo medknjižnične izposoje naročite tudi knjigo iz tujine? NUK je namreč povezan z več kot 10 tisoč knjižnicami po vsem svetu. Z nami je bil bibliotekar Silvester Videtič.
V oddaji smo odkrivali možnosti, ki jih svojim uporabnikom nudi Narodna in univerzitetna knjižnica. Ste vedeli, da lahko s pomočjo medknjižnične izposoje naročite tudi knjigo iz tujine? NUK je namreč povezan z več kot 10 tisoč knjižnicami po vsem svetu. Z nami je bil bibliotekar Silvester Videtič.
V Peterlinovi dvorani v Trstu bo nocoj tradicionalna prireditev, ki jo pripravljata Društvo slovenskih izobražencev in Knjižnica Dušana Černeta. Tokrat bo to predstavitev knjige Jože Pučnik – psevdomarksist. Gre za novo študijo raziskovalca slovenske polpreteklosti Igorja Omerze iz niza Velikani slovenske osamosvojitve in UDBA. Začetek ob 20.30. Ob 19.00 pa bo v Domu prosvete Sodalitas v Tinjah na avstrijskem Koroškem nekdanji predsednik Borut Pahor predaval o temi „Slovenija – kako je prepoznavna v Evropski uniji? Slovenski narod – razseljen po svetu, a strnjen v isti kulturi“. Jutri in v sredo bo na obisku na avstrijskem Koroškem minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Prvi dan se bo z ministrom za kohezijo in regionalni razvoj Jevškom srečal z deželnim glavarjem Kaiserjem, s slovensko govorečimi župani in drugimi političnimi predstavniki. V sredo pa se bo srečal s celovškim županom Scheiderjem, s škofom Marketzom, s predstavniki Slovenskega Narodopisnega Inštituta Urban Jarnik ter ob koncu obiskal Višjo šolo za gospodarske poklice v Šentpetru v Rožu.
V Peterlinovi dvorani v Trstu bo nocoj tradicionalna prireditev, ki jo pripravljata Društvo slovenskih izobražencev in Knjižnica Dušana Černeta. Tokrat bo to predstavitev knjige Jože Pučnik – psevdomarksist. Gre za novo študijo raziskovalca slovenske polpreteklosti Igorja Omerze iz niza Velikani slovenske osamosvojitve in UDBA. Začetek ob 20.30. Ob 19.00 pa bo v Domu prosvete Sodalitas v Tinjah na avstrijskem Koroškem nekdanji predsednik Borut Pahor predaval o temi „Slovenija – kako je prepoznavna v Evropski uniji? Slovenski narod – razseljen po svetu, a strnjen v isti kulturi“. Jutri in v sredo bo na obisku na avstrijskem Koroškem minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Prvi dan se bo z ministrom za kohezijo in regionalni razvoj Jevškom srečal z deželnim glavarjem Kaiserjem, s slovensko govorečimi župani in drugimi političnimi predstavniki. V sredo pa se bo srečal s celovškim županom Scheiderjem, s škofom Marketzom, s predstavniki Slovenskega Narodopisnega Inštituta Urban Jarnik ter ob koncu obiskal Višjo šolo za gospodarske poklice v Šentpetru v Rožu.
Svetovni dan Zemlje je 22. aprila potekal pod sloganom Vlagajmo v naš planet. Številne institucije v Sloveniji opozarjajo na pomen planeta, saj so spremembe naših navad nujne. V državi smo do 18. aprila namreč porabili vse vire in ekosistemske storitve, ki jih lahko Zemlja obnovi v enem letu. Danes je naš gost vodja projekta Spodbujamo e-krožno Jan Debenjak pri družbi za gospodarjenje z e-odpadki Zeos. Njihove prepoznavne zabojnike ste prav gotovo že videli v večjih trgovinah ali ekoloških otokih.
Svetovni dan Zemlje je 22. aprila potekal pod sloganom Vlagajmo v naš planet. Številne institucije v Sloveniji opozarjajo na pomen planeta, saj so spremembe naših navad nujne. V državi smo do 18. aprila namreč porabili vse vire in ekosistemske storitve, ki jih lahko Zemlja obnovi v enem letu. Danes je naš gost vodja projekta Spodbujamo e-krožno Jan Debenjak pri družbi za gospodarjenje z e-odpadki Zeos. Njihove prepoznavne zabojnike ste prav gotovo že videli v večjih trgovinah ali ekoloških otokih.
Naša sobotna gostja je bila vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink. Z nami je delila spomine na zgodnje otroštvo, ki ga je zelo zaznamovalo smrt očeta pa tudi spomine na raziskovanje in izobraževanje, povezano s hospicem, ki jo je navsezadnje pripeljalo k prav posebnemu delu, ki ga zdaj opravlja. Spregovorila je tudi o tem, kakšna spoznanja ji prinašajo srečevanja z umirajočimi in kako zelo pomemben del našega življenja so poslavljanja.
Prisluhnite pogovorom, ki smo jih v Bruslju pripravili z evropskimi poslanci. Romana Tomc, Matjaž Nemec, Franc Bogovič, Irena Joveva in Ljudmila Novak so spregovorili o minulem delu v evropskem parlamentu, krizah s katerimi se sooča Evropska unija in tudi o izzivih, ki 27-terico čakajo po junijskih volitvah.
Z Alenko Rebula, psihologinjo, pesnico, pisateljico, prepoznavno predavateljico o iskanju notranjega miru, smo ob izidu knjige o negi družinske ljubezni, ki jo je zasnovala Josipa Prebeg, z naslovom »Otroci ljubezni«, razmišljali o vlogi družinske skupnosti, o dinamiki odnosov, spodbujali k odzivom, ki odpirajo poti do boljšega razumevanja tako lastnih potreb kot potreb drugih znotraj družine.
Pomlad naj bi v nas spodbudila očiščenje toksičnih misli in delovanj, zato je bilo to eno od začetnih izhodišč pogovora z Alenko Rebula, kako jih prepoznamo in kako lahko začnemo ravnati drugače? Reševanje ljubezni v družini je mogoče in je največ vredno, prinese varno zavetje, po katerem hrepeni sleherna duša.
V pogovoru ste lahko prisluhnili mariborčanu Sašu Radovanoviču, ki je soavtor knjige Bombardiranje Slovenija 1944 - 1945. Gre za sorazmerno neznan segment naše zgodovine, ki pa še danes vpliva na življenje pri nas. Maribor je bil zaradi strateške lege in tamkajšnje tovarne v zadnjih dveh letih druge sv. vojne eno najbolj bombardiranih mest. Zavezniki so nanj odvrgli kar 3.259 ton bomb in uničili 47 odstotkov stavb. Približno 10 odstotkov jih ni eksplodiralo in na njih še danes stoji kar nekaj zgradb, tudi šolskih ...
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
V Kulturnih utrinkih je bila z nami Katja Bogovič iz programske pisarne Festivala Ljubljana, ki bo predstavila in povabila na dogodke letošnjega 72. Ljubljana festivala.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Stalni diakon Matic Vidic ni le romski misijonar in logoterapevt. Predvsem je kristjan, ki je našel osebno vero, ki se je ne sramuje več. Zaupal nam je, kako se je to zgodilo, in kakšne načrte ima s svojim t.i. Talk show - O moji veri.