V oddaji smo gostili kresničke - to so slepi in slabovidni, ki so
pripravljeni svoje dragocene življenjske izkušnje deliti in tako
pomagati drugim na poti soočanja z izzivi, ki jih prinaša delna ali
popolna izguba vida. Z dr. Aksinjo Kermauner pa smo se spomnili na pomen
in vlogo brajeve pisave.

… in najhujše žalovanje tisto, ki se sploh še ni začelo, ker je “zamrznjeno v času in pogosto tudi prostoru. O izgubah, hvaležnosti, žalovanju smo tokrat govorili z našim gostom frančiškanom in kliničnim psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom. V prvih novembrskih dneh se močneje dotikamo bistvenih sestavin našega bivanja: življenja, njegovega smisla in umiranja. Z mislijo in spominom na vse, ki so bili nekoč del našega življenja, pa jih danes ni več z nami, smo oblikovali oddajo v živo tudi s klici poslušalcev.

Petek 29. september je mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani. Žal še vedno velja, da bolj kot je družba razvita, večje so količine zavržene hrane, kar pa seveda ni prav in gre pravzaprav za protislovje razvitosti. Zavržena hrana namreč pomeni hudo in nepotrebno dodatno obremenjevanje Zemlje in izziv vseh nas je, da s hrano ravnamo spoštljivo in omogočimo, da bo na voljo vsem. Vse to pri nas v Sloveniji zasleduje tudi Akcijski načrt za izvajanje Strategije za manj izgub hrane in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano, ki je v sklepni fazi sprejemanja, pravi Tadeja Kvas Majer z MKGP.
 

Na pobudo Generalne skupščine Združenih narodov danes že tretjič obeležujemo Mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani. Te dni bomo tako slišali precej dejstev, ki naj nas spodbudijo k drugačnemu, bolj skrbnemu odnosu do hrane. Kar 68 kg naj bi jo v povprečju vsako leto zavrgel vsak prebivalec Slovenije. Ekologi brez meja pa so se letos odločili za novo akcijo…

V Svetovalnici smo govorili o žalovanju. Marsikoga ujame izguba nepripravljenega in sledi boleč in dolgotrajen proces. Kako žalujejo otroci, kako jim pomagati, kaj pa vsi ostali? Z nami je bila Rádmila Pavlovič Blatnik, vodja programa žalovanja pri Slovenskem društvu Hospic.

Umetni splav in s tem izguba lastnega otroka po besedah voditeljev Rahelinega vinograda v organizaciji Zavoda Živim povzroča v dušah staršev dolgotrajne posledice. Zato vsako leto pripravijo več duhovnih vaj, kamor se lahko prijavijo vsi tisti, ki trpijo zaradi posledic splava. Naša gostja je bila voditeljica Rahelinega vinograda Katarina Nzobandora. O sadovih tega programa se je z njo pogovarjala Marjana Debevec.

Ob izgubi otroka ne žalujeta samo starša, temveč tudi morebitni ostali sorojenci, dedki, babice, sošolci… Voditelja duhovnih vaj V Njegovem objemu, p. Tomaž Mikuš in Katarina Nzobandora iz izkušnje vesta, da glavno delo zdravljenja duše pripada Jezusu, ostali so samo sočutni spremljevalci skozi intenziven proces žalovanja.

Miha Zimšek deluje v sklopu Slovenskega društva Hospic. Vsak dan se zgubljamo v svet, pravi, ni nam vedno naklonjen, vendar kljub temu nudi priložnosti. Miha je šel sam skozi zahtevno pot iskanja, skozi proces odlaganja. Že več let pomaga otrokom in mladostnikom ob izgubah najbližjih. Ganljiv pogovor z njim je kot tolažeč objem. Skozi osebno pričevanje predvsem uči, kako dovoliti drugim, da živijo po svojih čutenjih. Največja oblika Ljubezni je mir, ki ga zmoremo podeliti drugemu. V pogovoru razmišljamo, zakaj danes mnogi med slovesom čutijo žalost, zaradi misli, da morda niso živeli kot bi si želeli?