Pogovor o

VEČ ...|20. 2. 2019
Ali lahko, tako kot Italija, v recesijo zdrsne tudi Slovenija?

Gostje: ekonomist, izr. prof. dr. Anže Burger, izvršni direktor Kluba slovenskih podjetnikov SBC Goran Novković in novinar na RAI v Trstu Andrej Černic.

Ali lahko, tako kot Italija, v recesijo zdrsne tudi Slovenija?

Gostje: ekonomist, izr. prof. dr. Anže Burger, izvršni direktor Kluba slovenskih podjetnikov SBC Goran Novković in novinar na RAI v Trstu Andrej Černic.

Alen Salihović

pogovor opolitikaekonomijainfoizobraževanjerecesija

Pogovor o

Ali lahko, tako kot Italija, v recesijo zdrsne tudi Slovenija?

Gostje: ekonomist, izr. prof. dr. Anže Burger, izvršni direktor Kluba slovenskih podjetnikov SBC Goran Novković in novinar na RAI v Trstu Andrej Černic.

VEČ ...|20. 2. 2019
Ali lahko, tako kot Italija, v recesijo zdrsne tudi Slovenija?

Gostje: ekonomist, izr. prof. dr. Anže Burger, izvršni direktor Kluba slovenskih podjetnikov SBC Goran Novković in novinar na RAI v Trstu Andrej Černic.

pogovor opolitikaekonomijainfoizobraževanjerecesija

pogovor opolitikaekonomijainfoizobraževanjerecesija

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|20. 2. 2019
Pozornost pri nakupu

Na skupnem EU trgu velja prost pretoka blaga. To v praksi lahko opazimo na vsakem koraku in tudi v izjemno raznoliki ponudbi v naših trgovinah. Nakupovanje z glavo, z razmislekom o tem, kaj so kriteriji, ki jih sam postavim, je nujno orožje potrošnika, če želi izbirati kakovost in skrbeti za svoje zdravje pravi predsednik zadružne zveze Peter Vrisk.

Pozornost pri nakupu

Na skupnem EU trgu velja prost pretoka blaga. To v praksi lahko opazimo na vsakem koraku in tudi v izjemno raznoliki ponudbi v naših trgovinah. Nakupovanje z glavo, z razmislekom o tem, kaj so kriteriji, ki jih sam postavim, je nujno orožje potrošnika, če želi izbirati kakovost in skrbeti za svoje zdravje pravi predsednik zadružne zveze Peter Vrisk.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Pozornost pri nakupu

Na skupnem EU trgu velja prost pretoka blaga. To v praksi lahko opazimo na vsakem koraku in tudi v izjemno raznoliki ponudbi v naših trgovinah. Nakupovanje z glavo, z razmislekom o tem, kaj so kriteriji, ki jih sam postavim, je nujno orožje potrošnika, če želi izbirati kakovost in skrbeti za svoje zdravje pravi predsednik zadružne zveze Peter Vrisk.

VEČ ...|20. 2. 2019
Pozornost pri nakupu

Na skupnem EU trgu velja prost pretoka blaga. To v praksi lahko opazimo na vsakem koraku in tudi v izjemno raznoliki ponudbi v naših trgovinah. Nakupovanje z glavo, z razmislekom o tem, kaj so kriteriji, ki jih sam postavim, je nujno orožje potrošnika, če želi izbirati kakovost in skrbeti za svoje zdravje pravi predsednik zadružne zveze Peter Vrisk.

kmetijstvosvetovanje

kmetijstvosvetovanje

Naš pogled

VEČ ...|19. 2. 2019
Dovolj je sprenevedanja!

Pravilen odgovor na afero poljsko meso bi bil, najprej lokalno, na naši slovenski, potem pa tudi na vseevropski strani, poiskati mehanizme, ki bodo tako učinkoviti, da ljudje niti pomislili ne bodo, da bi za ceno ekonomske uspešnosti v prehransko verigo dali nekaj, kar sami ne bi nikoli dali v usta. Če bomo to dosegli, noben novinar ne bo mogel več zapisati: Dovolj je sprenevedanja, bolno poljsko meso ste jedli že pred mojim razkritjem!

Dovolj je sprenevedanja!

Pravilen odgovor na afero poljsko meso bi bil, najprej lokalno, na naši slovenski, potem pa tudi na vseevropski strani, poiskati mehanizme, ki bodo tako učinkoviti, da ljudje niti pomislili ne bodo, da bi za ceno ekonomske uspešnosti v prehransko verigo dali nekaj, kar sami ne bi nikoli dali v usta. Če bomo to dosegli, noben novinar ne bo mogel več zapisati: Dovolj je sprenevedanja, bolno poljsko meso ste jedli že pred mojim razkritjem!

Robert Božič

kmetijstvopolitikahranavarnost

Naš pogled

Dovolj je sprenevedanja!

Pravilen odgovor na afero poljsko meso bi bil, najprej lokalno, na naši slovenski, potem pa tudi na vseevropski strani, poiskati mehanizme, ki bodo tako učinkoviti, da ljudje niti pomislili ne bodo, da bi za ceno ekonomske uspešnosti v prehransko verigo dali nekaj, kar sami ne bi nikoli dali v usta. Če bomo to dosegli, noben novinar ne bo mogel več zapisati: Dovolj je sprenevedanja, bolno poljsko meso ste jedli že pred mojim razkritjem!

VEČ ...|19. 2. 2019
Dovolj je sprenevedanja!

Pravilen odgovor na afero poljsko meso bi bil, najprej lokalno, na naši slovenski, potem pa tudi na vseevropski strani, poiskati mehanizme, ki bodo tako učinkoviti, da ljudje niti pomislili ne bodo, da bi za ceno ekonomske uspešnosti v prehransko verigo dali nekaj, kar sami ne bi nikoli dali v usta. Če bomo to dosegli, noben novinar ne bo mogel več zapisati: Dovolj je sprenevedanja, bolno poljsko meso ste jedli že pred mojim razkritjem!

kmetijstvopolitikahranavarnost

kmetijstvopolitikahranavarnost

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|18. 2. 2019
Kaj potrebujemo za ocvirkovko?

1 kg moke, ob strani zvrhano žliko soli, v sredino damo kocko kvasa, ki jo raztopimo s sladkorjem in mlekom. Testo gnetemo, vmes dodajamo tekočino. Naj bo tako mehko, kot za potico.

Kaj potrebujemo za ocvirkovko?

1 kg moke, ob strani zvrhano žliko soli, v sredino damo kocko kvasa, ki jo raztopimo s sladkorjem in mlekom. Testo gnetemo, vmes dodajamo tekočino. Naj bo tako mehko, kot za potico.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Kaj potrebujemo za ocvirkovko?

1 kg moke, ob strani zvrhano žliko soli, v sredino damo kocko kvasa, ki jo raztopimo s sladkorjem in mlekom. Testo gnetemo, vmes dodajamo tekočino. Naj bo tako mehko, kot za potico.

VEČ ...|18. 2. 2019
Kaj potrebujemo za ocvirkovko?

1 kg moke, ob strani zvrhano žliko soli, v sredino damo kocko kvasa, ki jo raztopimo s sladkorjem in mlekom. Testo gnetemo, vmes dodajamo tekočino. Naj bo tako mehko, kot za potico.

kuhajmo

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|18. 2. 2019
Krofi iz pirine moke

Poslušalka je spraševala, če je možno narediti krofe iz bele pirine moke. Sestra ji je odgovorila, da je mogoče in naj pokusi, a bo morala v testo dodati več mleka oz. druge tekočine, ker pirina naredi testo bolj suho.

Krofi iz pirine moke

Poslušalka je spraševala, če je možno narediti krofe iz bele pirine moke. Sestra ji je odgovorila, da je mogoče in naj pokusi, a bo morala v testo dodati več mleka oz. druge tekočine, ker pirina naredi testo bolj suho.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Krofi iz pirine moke

Poslušalka je spraševala, če je možno narediti krofe iz bele pirine moke. Sestra ji je odgovorila, da je mogoče in naj pokusi, a bo morala v testo dodati več mleka oz. druge tekočine, ker pirina naredi testo bolj suho.

VEČ ...|18. 2. 2019
Krofi iz pirine moke

Poslušalka je spraševala, če je možno narediti krofe iz bele pirine moke. Sestra ji je odgovorila, da je mogoče in naj pokusi, a bo morala v testo dodati več mleka oz. druge tekočine, ker pirina naredi testo bolj suho.

kuhajmo

kuhajmo

Za nasmeh

VEČ ...|17. 2. 2019
Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

Za nasmeh

Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

VEČ ...|17. 2. 2019
Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Kmetijska oddaja

VEČ ...|17. 2. 2019
Pravična odkupna cena mesa

V prvem delu oddaje smo gostili agrarnega ekonomista prof. dr. Staneta Kavčiča in se z njim pogovarjali o vprašanjih pravičnih odkupnih cen govejega mesa. O aktualnem razpisu na področju socialnih storitev na kmetiji je spregovorila Andreja Krt Stopar s KGZS, v tretjem delu pa je Aleš Volčič iz Semenarne Ljubljana spregovoril o ponudbi jarih žit.

Pravična odkupna cena mesa

V prvem delu oddaje smo gostili agrarnega ekonomista prof. dr. Staneta Kavčiča in se z njim pogovarjali o vprašanjih pravičnih odkupnih cen govejega mesa. O aktualnem razpisu na področju socialnih storitev na kmetiji je spregovorila Andreja Krt Stopar s KGZS, v tretjem delu pa je Aleš Volčič iz Semenarne Ljubljana spregovoril o ponudbi jarih žit.

Robert Božič

kmetijstvopolitikasvetovanje

Kmetijska oddaja

Pravična odkupna cena mesa

V prvem delu oddaje smo gostili agrarnega ekonomista prof. dr. Staneta Kavčiča in se z njim pogovarjali o vprašanjih pravičnih odkupnih cen govejega mesa. O aktualnem razpisu na področju socialnih storitev na kmetiji je spregovorila Andreja Krt Stopar s KGZS, v tretjem delu pa je Aleš Volčič iz Semenarne Ljubljana spregovoril o ponudbi jarih žit.

VEČ ...|17. 2. 2019
Pravična odkupna cena mesa

V prvem delu oddaje smo gostili agrarnega ekonomista prof. dr. Staneta Kavčiča in se z njim pogovarjali o vprašanjih pravičnih odkupnih cen govejega mesa. O aktualnem razpisu na področju socialnih storitev na kmetiji je spregovorila Andreja Krt Stopar s KGZS, v tretjem delu pa je Aleš Volčič iz Semenarne Ljubljana spregovoril o ponudbi jarih žit.

kmetijstvopolitikasvetovanje

kmetijstvopolitikasvetovanje

Iz naših krajev

VEČ ...|16. 2. 2019
Maribor, Slovenj Gradec, Ankaran, Črnomelj, Rakičan

V tokratni oddaji smo spregovorili o načrtovanih podražitvah v Mestni občini Maribor, rekordnem poseku v slovenskih gozdovih, sanaciji osnovne šole Loka v Črnomlju, odprtju centra Obala za osebe s posebni potrebami na Debelem rtiču, podpisu sporazuma o povezovanju pri promociji gradov ter o tem, kdaj bi lahko prvi roboti razvažali hrano v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec.

Maribor, Slovenj Gradec, Ankaran, Črnomelj, Rakičan

V tokratni oddaji smo spregovorili o načrtovanih podražitvah v Mestni občini Maribor, rekordnem poseku v slovenskih gozdovih, sanaciji osnovne šole Loka v Črnomlju, odprtju centra Obala za osebe s posebni potrebami na Debelem rtiču, podpisu sporazuma o povezovanju pri promociji gradov ter o tem, kdaj bi lahko prvi roboti razvažali hrano v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec.

Andrej Šinko

infopolitikadružba

Iz naših krajev

Maribor, Slovenj Gradec, Ankaran, Črnomelj, Rakičan

V tokratni oddaji smo spregovorili o načrtovanih podražitvah v Mestni občini Maribor, rekordnem poseku v slovenskih gozdovih, sanaciji osnovne šole Loka v Črnomlju, odprtju centra Obala za osebe s posebni potrebami na Debelem rtiču, podpisu sporazuma o povezovanju pri promociji gradov ter o tem, kdaj bi lahko prvi roboti razvažali hrano v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec.

VEČ ...|16. 2. 2019
Maribor, Slovenj Gradec, Ankaran, Črnomelj, Rakičan

V tokratni oddaji smo spregovorili o načrtovanih podražitvah v Mestni občini Maribor, rekordnem poseku v slovenskih gozdovih, sanaciji osnovne šole Loka v Črnomlju, odprtju centra Obala za osebe s posebni potrebami na Debelem rtiču, podpisu sporazuma o povezovanju pri promociji gradov ter o tem, kdaj bi lahko prvi roboti razvažali hrano v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec.

infopolitikadružba

infopolitikadružba

Via positiva

VEČ ...|14. 2. 2019
Prvi slovenski on-line karierni sejem

On-line karierni sejem je preprosta, pregledna in učinkovita oblika povezovanja pravih ljudi s pravimi zaposlitvenimi izzivi. Poteka zelo podobno kot običajni zaposlovalni sejmi, le da delodajalci svoje podjetje in prosta delovna mesta predstavijo na spletu, iskalci pa preko spletnih orodij stopijo v neposreden stik z njimi. Pogovori potekajo preko preprostega klepetalnika ali orodja Skype.

Prvi slovenski on-line karierni sejem

On-line karierni sejem je preprosta, pregledna in učinkovita oblika povezovanja pravih ljudi s pravimi zaposlitvenimi izzivi. Poteka zelo podobno kot običajni zaposlovalni sejmi, le da delodajalci svoje podjetje in prosta delovna mesta predstavijo na spletu, iskalci pa preko spletnih orodij stopijo v neposreden stik z njimi. Pogovori potekajo preko preprostega klepetalnika ali orodja Skype.

Mateja Feltrin Novljan

zaposlitevkariera

Via positiva

Prvi slovenski on-line karierni sejem

On-line karierni sejem je preprosta, pregledna in učinkovita oblika povezovanja pravih ljudi s pravimi zaposlitvenimi izzivi. Poteka zelo podobno kot običajni zaposlovalni sejmi, le da delodajalci svoje podjetje in prosta delovna mesta predstavijo na spletu, iskalci pa preko spletnih orodij stopijo v neposreden stik z njimi. Pogovori potekajo preko preprostega klepetalnika ali orodja Skype.

VEČ ...|14. 2. 2019
Prvi slovenski on-line karierni sejem

On-line karierni sejem je preprosta, pregledna in učinkovita oblika povezovanja pravih ljudi s pravimi zaposlitvenimi izzivi. Poteka zelo podobno kot običajni zaposlovalni sejmi, le da delodajalci svoje podjetje in prosta delovna mesta predstavijo na spletu, iskalci pa preko spletnih orodij stopijo v neposreden stik z njimi. Pogovori potekajo preko preprostega klepetalnika ali orodja Skype.

zaposlitevkariera

zaposlitevkariera

Informativni prispevki

VEČ ...|14. 2. 2019
Predstavitev Ekonomske šole na Roški

Predstavila se nam je tudi Ekonomska šola na Roški. V oddaji so sodelovali profesorica Zdenka Sušec, Neli Merkužič, Tena Pečaver in Jan Lazič.

Predstavitev Ekonomske šole na Roški

Predstavila se nam je tudi Ekonomska šola na Roški. V oddaji so sodelovali profesorica Zdenka Sušec, Neli Merkužič, Tena Pečaver in Jan Lazič.

Nataša Ličen

mladiizobraževanjeinfo

Informativni prispevki

Predstavitev Ekonomske šole na Roški

Predstavila se nam je tudi Ekonomska šola na Roški. V oddaji so sodelovali profesorica Zdenka Sušec, Neli Merkužič, Tena Pečaver in Jan Lazič.

VEČ ...|14. 2. 2019
Predstavitev Ekonomske šole na Roški

Predstavila se nam je tudi Ekonomska šola na Roški. V oddaji so sodelovali profesorica Zdenka Sušec, Neli Merkužič, Tena Pečaver in Jan Lazič.

mladiizobraževanjeinfo

mladiizobraževanjeinfo

Predstavitev šol

VEČ ...|14. 2. 2019
Predstavitev Fakultete za poslovne vede Katoliškega inštituta

Fakulteta za poslovne vede Katoliškega inštituta je s strani države akreditirana ustanova, zato so njene diplome popolnoma enakovredne vsem diplomam slovenskih državno financiranih fakultet. Vsi bodoči dodiplomski, magistrski ali doktorski študenti managementa, ekonomije oz. poslovnih ved: če si želite osebne obravnave, ne pa postati del mase rutinsko obravnavanih sošolcev; če želite pridobiti uporabno sodobno znanje in ne zgolj papirja, ki ga imenujemo diploma in če želite med študijem razviti samozavestno osebnost in ne trpeti zatiranja osebne svobode, potem ste vabljeni na študij na Fakulteto za poslovne vede Katoliškega inštituta!

Predstavitev Fakultete za poslovne vede Katoliškega inštituta

Fakulteta za poslovne vede Katoliškega inštituta je s strani države akreditirana ustanova, zato so njene diplome popolnoma enakovredne vsem diplomam slovenskih državno financiranih fakultet. Vsi bodoči dodiplomski, magistrski ali doktorski študenti managementa, ekonomije oz. poslovnih ved: če si želite osebne obravnave, ne pa postati del mase rutinsko obravnavanih sošolcev; če želite pridobiti uporabno sodobno znanje in ne zgolj papirja, ki ga imenujemo diploma in če želite med študijem razviti samozavestno osebnost in ne trpeti zatiranja osebne svobode, potem ste vabljeni na študij na Fakulteto za poslovne vede Katoliškega inštituta!

Robert Božič

izobraževanjevzgojamladi

Predstavitev šol

Predstavitev Fakultete za poslovne vede Katoliškega inštituta

Fakulteta za poslovne vede Katoliškega inštituta je s strani države akreditirana ustanova, zato so njene diplome popolnoma enakovredne vsem diplomam slovenskih državno financiranih fakultet. Vsi bodoči dodiplomski, magistrski ali doktorski študenti managementa, ekonomije oz. poslovnih ved: če si želite osebne obravnave, ne pa postati del mase rutinsko obravnavanih sošolcev; če želite pridobiti uporabno sodobno znanje in ne zgolj papirja, ki ga imenujemo diploma in če želite med študijem razviti samozavestno osebnost in ne trpeti zatiranja osebne svobode, potem ste vabljeni na študij na Fakulteto za poslovne vede Katoliškega inštituta!

VEČ ...|14. 2. 2019
Predstavitev Fakultete za poslovne vede Katoliškega inštituta

Fakulteta za poslovne vede Katoliškega inštituta je s strani države akreditirana ustanova, zato so njene diplome popolnoma enakovredne vsem diplomam slovenskih državno financiranih fakultet. Vsi bodoči dodiplomski, magistrski ali doktorski študenti managementa, ekonomije oz. poslovnih ved: če si želite osebne obravnave, ne pa postati del mase rutinsko obravnavanih sošolcev; če želite pridobiti uporabno sodobno znanje in ne zgolj papirja, ki ga imenujemo diploma in če želite med študijem razviti samozavestno osebnost in ne trpeti zatiranja osebne svobode, potem ste vabljeni na študij na Fakulteto za poslovne vede Katoliškega inštituta!

izobraževanjevzgojamladi

izobraževanjevzgojamladi

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|13. 2. 2019
Za ekonomiko prireje je dolžina paše zelo pomembna

Igor Tumpej s KGZ Ptuj je v pripravi na pašno sezono opozoril še na nekaj vidikov, med drugim na pomembnost dolžine paše.

Za ekonomiko prireje je dolžina paše zelo pomembna

Igor Tumpej s KGZ Ptuj je v pripravi na pašno sezono opozoril še na nekaj vidikov, med drugim na pomembnost dolžine paše.

Robert Božič

svetovanjekmetijstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

Za ekonomiko prireje je dolžina paše zelo pomembna

Igor Tumpej s KGZ Ptuj je v pripravi na pašno sezono opozoril še na nekaj vidikov, med drugim na pomembnost dolžine paše.

VEČ ...|13. 2. 2019
Za ekonomiko prireje je dolžina paše zelo pomembna

Igor Tumpej s KGZ Ptuj je v pripravi na pašno sezono opozoril še na nekaj vidikov, med drugim na pomembnost dolžine paše.

svetovanjekmetijstvo

svetovanjekmetijstvo

Iz Betanije

VEČ ...|11. 2. 2019
Kaj so notranje rane?

Ne gre za zdravstveno oddajo, niti ne za telesne rane. Jezuit p. Mio Kekić je spregovoril o ranah, ki zaznamujejo in negativno obarvajo naše celostno doživljanje sebe, drugih, življenja in Boga. Gre za rane iz preteklosti in če se ne soočimo znjimi, tudi preko odpuščanja in sprave, ne moremo polno zaživeti.

Kaj so notranje rane?

Ne gre za zdravstveno oddajo, niti ne za telesne rane. Jezuit p. Mio Kekić je spregovoril o ranah, ki zaznamujejo in negativno obarvajo naše celostno doživljanje sebe, drugih, življenja in Boga. Gre za rane iz preteklosti in če se ne soočimo znjimi, tudi preko odpuščanja in sprave, ne moremo polno zaživeti.

Blaž Lesnik

duhovnostzdravjenotranje rane

Iz Betanije

Kaj so notranje rane?

Ne gre za zdravstveno oddajo, niti ne za telesne rane. Jezuit p. Mio Kekić je spregovoril o ranah, ki zaznamujejo in negativno obarvajo naše celostno doživljanje sebe, drugih, življenja in Boga. Gre za rane iz preteklosti in če se ne soočimo znjimi, tudi preko odpuščanja in sprave, ne moremo polno zaživeti.

VEČ ...|11. 2. 2019
Kaj so notranje rane?

Ne gre za zdravstveno oddajo, niti ne za telesne rane. Jezuit p. Mio Kekić je spregovoril o ranah, ki zaznamujejo in negativno obarvajo naše celostno doživljanje sebe, drugih, življenja in Boga. Gre za rane iz preteklosti in če se ne soočimo znjimi, tudi preko odpuščanja in sprave, ne moremo polno zaživeti.

duhovnostzdravjenotranje rane

duhovnostzdravjenotranje rane

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|7. 2. 2019
Upravljanje s populacijo medvedov je nujno

Namen povišanega odstrela je zaustaviti dosedanjo hitro rast številčnosti medvedov. Odstrel 175 medvedov, ki ga je za letošnjo sezono potrdila Vlada Republike Slovenije, poleg dodatnih predvidenih izgub (povoz, pogin) 25 medvedov, ne bo ogrozil dolgoročnega obstoja medveda pri nas. Predlagana višina odstrela namreč sovpada z letnim prirastkom v populaciji. Za razliko od odstrela pa bo lahko imela prepoved le-tega, o čemer trenutno odloča Upravno sodišče RS, nepopravljive posledice. Nadaljnje povečevanje številčnosti populacije bo namreč povzročilo pogostejše zahajanje medvedov v bližino naselij in s tem postopno izgubo strahu pred človekom. S tem se bo povečala možnost konfliktnih situacij, kar bo vodilo v močno nasprotovanje pri ljudeh, ki z medvedom sobivajo. To pa pomeni resno grožnjo dolgoročni ohranitvi medveda v Sloveniji.

Upravljanje s populacijo medvedov je nujno

Namen povišanega odstrela je zaustaviti dosedanjo hitro rast številčnosti medvedov. Odstrel 175 medvedov, ki ga je za letošnjo sezono potrdila Vlada Republike Slovenije, poleg dodatnih predvidenih izgub (povoz, pogin) 25 medvedov, ne bo ogrozil dolgoročnega obstoja medveda pri nas. Predlagana višina odstrela namreč sovpada z letnim prirastkom v populaciji. Za razliko od odstrela pa bo lahko imela prepoved le-tega, o čemer trenutno odloča Upravno sodišče RS, nepopravljive posledice. Nadaljnje povečevanje številčnosti populacije bo namreč povzročilo pogostejše zahajanje medvedov v bližino naselij in s tem postopno izgubo strahu pred človekom. S tem se bo povečala možnost konfliktnih situacij, kar bo vodilo v močno nasprotovanje pri ljudeh, ki z medvedom sobivajo. To pa pomeni resno grožnjo dolgoročni ohranitvi medveda v Sloveniji.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Upravljanje s populacijo medvedov je nujno

Namen povišanega odstrela je zaustaviti dosedanjo hitro rast številčnosti medvedov. Odstrel 175 medvedov, ki ga je za letošnjo sezono potrdila Vlada Republike Slovenije, poleg dodatnih predvidenih izgub (povoz, pogin) 25 medvedov, ne bo ogrozil dolgoročnega obstoja medveda pri nas. Predlagana višina odstrela namreč sovpada z letnim prirastkom v populaciji. Za razliko od odstrela pa bo lahko imela prepoved le-tega, o čemer trenutno odloča Upravno sodišče RS, nepopravljive posledice. Nadaljnje povečevanje številčnosti populacije bo namreč povzročilo pogostejše zahajanje medvedov v bližino naselij in s tem postopno izgubo strahu pred človekom. S tem se bo povečala možnost konfliktnih situacij, kar bo vodilo v močno nasprotovanje pri ljudeh, ki z medvedom sobivajo. To pa pomeni resno grožnjo dolgoročni ohranitvi medveda v Sloveniji.

VEČ ...|7. 2. 2019
Upravljanje s populacijo medvedov je nujno

Namen povišanega odstrela je zaustaviti dosedanjo hitro rast številčnosti medvedov. Odstrel 175 medvedov, ki ga je za letošnjo sezono potrdila Vlada Republike Slovenije, poleg dodatnih predvidenih izgub (povoz, pogin) 25 medvedov, ne bo ogrozil dolgoročnega obstoja medveda pri nas. Predlagana višina odstrela namreč sovpada z letnim prirastkom v populaciji. Za razliko od odstrela pa bo lahko imela prepoved le-tega, o čemer trenutno odloča Upravno sodišče RS, nepopravljive posledice. Nadaljnje povečevanje številčnosti populacije bo namreč povzročilo pogostejše zahajanje medvedov v bližino naselij in s tem postopno izgubo strahu pred človekom. S tem se bo povečala možnost konfliktnih situacij, kar bo vodilo v močno nasprotovanje pri ljudeh, ki z medvedom sobivajo. To pa pomeni resno grožnjo dolgoročni ohranitvi medveda v Sloveniji.

kmetijstvosvetovanje

kmetijstvosvetovanje

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|4. 2. 2019
Mat Marija svečanska, vekomaj si slavljena

Prva februarska oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte nam je prinesla terenske posnetke s svečniškega koledovanja s Štajerske. Avtorica oddaje o ljudski glasbi Vesna Sever Borovnik je del poti spremljala kvartet Grča z Dobrne in člane mešanega cerkvenega zbora Vitanje.

Mat Marija svečanska, vekomaj si slavljena

Prva februarska oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte nam je prinesla terenske posnetke s svečniškega koledovanja s Štajerske. Avtorica oddaje o ljudski glasbi Vesna Sever Borovnik je del poti spremljala kvartet Grča z Dobrne in člane mešanega cerkvenega zbora Vitanje.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Mat Marija svečanska, vekomaj si slavljena

Prva februarska oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte nam je prinesla terenske posnetke s svečniškega koledovanja s Štajerske. Avtorica oddaje o ljudski glasbi Vesna Sever Borovnik je del poti spremljala kvartet Grča z Dobrne in člane mešanega cerkvenega zbora Vitanje.

VEČ ...|4. 2. 2019
Mat Marija svečanska, vekomaj si slavljena

Prva februarska oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte nam je prinesla terenske posnetke s svečniškega koledovanja s Štajerske. Avtorica oddaje o ljudski glasbi Vesna Sever Borovnik je del poti spremljala kvartet Grča z Dobrne in člane mešanega cerkvenega zbora Vitanje.

glasbakultura

glasbakultura

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|4. 2. 2019
Kako obdržati svežino doma spečenega kruha?

Svež kruh, še ne popolnoma ohlajen, naj poslušalka razreže in zavije v papirnato brisačo in da v vrečko ter ga shrani v skinji. Če se kruh začne drobiti drugi ali tretji dan po peki, je bilo testo preveč gosto, zato naj testu doda več tekočine (npr. nekaj žlic vode). Pšenične moke rade nase vežejo vodo, ajdova ali ržena moka pa dajeta testu vlago.

Kako obdržati svežino doma spečenega kruha?

Svež kruh, še ne popolnoma ohlajen, naj poslušalka razreže in zavije v papirnato brisačo in da v vrečko ter ga shrani v skinji. Če se kruh začne drobiti drugi ali tretji dan po peki, je bilo testo preveč gosto, zato naj testu doda več tekočine (npr. nekaj žlic vode). Pšenične moke rade nase vežejo vodo, ajdova ali ržena moka pa dajeta testu vlago.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Kako obdržati svežino doma spečenega kruha?

Svež kruh, še ne popolnoma ohlajen, naj poslušalka razreže in zavije v papirnato brisačo in da v vrečko ter ga shrani v skinji. Če se kruh začne drobiti drugi ali tretji dan po peki, je bilo testo preveč gosto, zato naj testu doda več tekočine (npr. nekaj žlic vode). Pšenične moke rade nase vežejo vodo, ajdova ali ržena moka pa dajeta testu vlago.

VEČ ...|4. 2. 2019
Kako obdržati svežino doma spečenega kruha?

Svež kruh, še ne popolnoma ohlajen, naj poslušalka razreže in zavije v papirnato brisačo in da v vrečko ter ga shrani v skinji. Če se kruh začne drobiti drugi ali tretji dan po peki, je bilo testo preveč gosto, zato naj testu doda več tekočine (npr. nekaj žlic vode). Pšenične moke rade nase vežejo vodo, ajdova ali ržena moka pa dajeta testu vlago.

kuhajmo

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|4. 2. 2019
Buhtlji

Zakaj marmelada iz buhteljnov izteka, je spraševala ena od poslušalk in s. Nikolina je odgovorila: To je zaradi uporabe določenih vrst marmelade, ki ob višji temperaturi postanejo tekoče. No, kutinova marmelada je najboljša. Lahko pa k tekoči marmeladi doda piškotne drobtine, orehe, lešnike, mandlje, skuto ... in tako zadeve nekoliko zgosti. Paziti pa mora tudi, da so buhtlji dobro oviti, da marmelada ne najde poti ven.

Buhtlji

Zakaj marmelada iz buhteljnov izteka, je spraševala ena od poslušalk in s. Nikolina je odgovorila: To je zaradi uporabe določenih vrst marmelade, ki ob višji temperaturi postanejo tekoče. No, kutinova marmelada je najboljša. Lahko pa k tekoči marmeladi doda piškotne drobtine, orehe, lešnike, mandlje, skuto ... in tako zadeve nekoliko zgosti. Paziti pa mora tudi, da so buhtlji dobro oviti, da marmelada ne najde poti ven.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Buhtlji

Zakaj marmelada iz buhteljnov izteka, je spraševala ena od poslušalk in s. Nikolina je odgovorila: To je zaradi uporabe določenih vrst marmelade, ki ob višji temperaturi postanejo tekoče. No, kutinova marmelada je najboljša. Lahko pa k tekoči marmeladi doda piškotne drobtine, orehe, lešnike, mandlje, skuto ... in tako zadeve nekoliko zgosti. Paziti pa mora tudi, da so buhtlji dobro oviti, da marmelada ne najde poti ven.

VEČ ...|4. 2. 2019
Buhtlji

Zakaj marmelada iz buhteljnov izteka, je spraševala ena od poslušalk in s. Nikolina je odgovorila: To je zaradi uporabe določenih vrst marmelade, ki ob višji temperaturi postanejo tekoče. No, kutinova marmelada je najboljša. Lahko pa k tekoči marmeladi doda piškotne drobtine, orehe, lešnike, mandlje, skuto ... in tako zadeve nekoliko zgosti. Paziti pa mora tudi, da so buhtlji dobro oviti, da marmelada ne najde poti ven.

kuhajmo

kuhajmo

Duhovna misel

VEČ ...|1. 2. 2019
Vse je od Boga. Tudi seme.

Z Božjim kraljestvom je kakor s človekom, ki je vrgel seme v zemljo: sam spi ponoči in bdi podnevi, seme pa poganja in raste in on sam ne ve, kako. (Mr 4, 26-27)

Vse je od Boga. Tudi seme.

Z Božjim kraljestvom je kakor s človekom, ki je vrgel seme v zemljo: sam spi ponoči in bdi podnevi, seme pa poganja in raste in on sam ne ve, kako. (Mr 4, 26-27)

Gregor Čušin

duhovnost

Duhovna misel

Vse je od Boga. Tudi seme.

Z Božjim kraljestvom je kakor s človekom, ki je vrgel seme v zemljo: sam spi ponoči in bdi podnevi, seme pa poganja in raste in on sam ne ve, kako. (Mr 4, 26-27)

VEČ ...|1. 2. 2019
Vse je od Boga. Tudi seme.

Z Božjim kraljestvom je kakor s človekom, ki je vrgel seme v zemljo: sam spi ponoči in bdi podnevi, seme pa poganja in raste in on sam ne ve, kako. (Mr 4, 26-27)

duhovnost

duhovnost

Via positiva

VEČ ...|31. 1. 2019
Moj zgled, ne stališče, spreminja svet

Zahodno uveljavljeno razmišljanje odpoveduje, ker ne prinaša več zadovoljivih rešitev. Kako misliti in delovati drugače, bolj kreativno in v zadovoljstvo vseh vključenih in De Bonove knjige o paralelnem razmišljanju v knjigarni Konzorcij. Zahodno razmišljanje odpoveduje, ker ni bilo narejeno za spoprijemanje s spremembami. Čas je, da začnemo razmišljati drugače. Kako, so preko svojih izkušenj govorili Roman Pavlovič, Rok Terkaj in Nastja Mulej, ki je edina pri nas licencirana trenerka De Bonovih orodij razmišljanja.

Moj zgled, ne stališče, spreminja svet

Zahodno uveljavljeno razmišljanje odpoveduje, ker ne prinaša več zadovoljivih rešitev. Kako misliti in delovati drugače, bolj kreativno in v zadovoljstvo vseh vključenih in De Bonove knjige o paralelnem razmišljanju v knjigarni Konzorcij. Zahodno razmišljanje odpoveduje, ker ni bilo narejeno za spoprijemanje s spremembami. Čas je, da začnemo razmišljati drugače. Kako, so preko svojih izkušenj govorili Roman Pavlovič, Rok Terkaj in Nastja Mulej, ki je edina pri nas licencirana trenerka De Bonovih orodij razmišljanja.

Nataša Ličen

izobraževanjepogovorsvetovanjeodnosidružba

Via positiva

Moj zgled, ne stališče, spreminja svet

Zahodno uveljavljeno razmišljanje odpoveduje, ker ne prinaša več zadovoljivih rešitev. Kako misliti in delovati drugače, bolj kreativno in v zadovoljstvo vseh vključenih in De Bonove knjige o paralelnem razmišljanju v knjigarni Konzorcij. Zahodno razmišljanje odpoveduje, ker ni bilo narejeno za spoprijemanje s spremembami. Čas je, da začnemo razmišljati drugače. Kako, so preko svojih izkušenj govorili Roman Pavlovič, Rok Terkaj in Nastja Mulej, ki je edina pri nas licencirana trenerka De Bonovih orodij razmišljanja.

VEČ ...|31. 1. 2019
Moj zgled, ne stališče, spreminja svet

Zahodno uveljavljeno razmišljanje odpoveduje, ker ne prinaša več zadovoljivih rešitev. Kako misliti in delovati drugače, bolj kreativno in v zadovoljstvo vseh vključenih in De Bonove knjige o paralelnem razmišljanju v knjigarni Konzorcij. Zahodno razmišljanje odpoveduje, ker ni bilo narejeno za spoprijemanje s spremembami. Čas je, da začnemo razmišljati drugače. Kako, so preko svojih izkušenj govorili Roman Pavlovič, Rok Terkaj in Nastja Mulej, ki je edina pri nas licencirana trenerka De Bonovih orodij razmišljanja.

izobraževanjepogovorsvetovanjeodnosidružba

izobraževanjepogovorsvetovanjeodnosidružba

Svetovalnica

VEČ ...|30. 1. 2019
Kava, izvor in priprava

Kava je opojna tekočina, brez katere si mnogi ne predstavljajo svojega vsakdana. Z nami v studiu je bil Tine Čokl, človek, ki o kavi ve zelo veliko in bo marsikaj zaupal tudi nam.

Kava, izvor in priprava

Kava je opojna tekočina, brez katere si mnogi ne predstavljajo svojega vsakdana. Z nami v studiu je bil Tine Čokl, človek, ki o kavi ve zelo veliko in bo marsikaj zaupal tudi nam.

Tanja Dominko

svetovanjepogovor

Svetovalnica

Kava, izvor in priprava

Kava je opojna tekočina, brez katere si mnogi ne predstavljajo svojega vsakdana. Z nami v studiu je bil Tine Čokl, človek, ki o kavi ve zelo veliko in bo marsikaj zaupal tudi nam.

VEČ ...|30. 1. 2019
Kava, izvor in priprava

Kava je opojna tekočina, brez katere si mnogi ne predstavljajo svojega vsakdana. Z nami v studiu je bil Tine Čokl, človek, ki o kavi ve zelo veliko in bo marsikaj zaupal tudi nam.

svetovanjepogovor

svetovanjepogovor

Za nasmeh

VEČ ...|30. 1. 2019
Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

Za nasmeh

Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

VEČ ...|30. 1. 2019
Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|28. 1. 2019
Šipkova marmelada

Recept je posredovala poslušalka Marija Lovišin: šipek dobro očistimo, oberemo mu muhe in peclje, prerežemo vsak plod čez pol in s primernim nožkom odstranimo semenje s semenskimi dlačicami vred. Nato plodove spreremo pod tekočo vodo, da odplavimo še preostale dlačice, ki so zelo neprijetne če pridejo v marmelado. Odcejene plodove denemo za 3 do 4 dni v klet in jih dnevno večkrat premešamo. V tem času dozore in se zmehčajo, da jih lahko pretlačimo skozi žimnato sito. Na pol kilograma mezge vzamemo pol kg sladkorja in mešamo 1 uro. Z marmelado napolnimo čiste kozarce in zapremo z čistimi pokrovčki.

Šipkova marmelada

Recept je posredovala poslušalka Marija Lovišin: šipek dobro očistimo, oberemo mu muhe in peclje, prerežemo vsak plod čez pol in s primernim nožkom odstranimo semenje s semenskimi dlačicami vred. Nato plodove spreremo pod tekočo vodo, da odplavimo še preostale dlačice, ki so zelo neprijetne če pridejo v marmelado. Odcejene plodove denemo za 3 do 4 dni v klet in jih dnevno večkrat premešamo. V tem času dozore in se zmehčajo, da jih lahko pretlačimo skozi žimnato sito. Na pol kilograma mezge vzamemo pol kg sladkorja in mešamo 1 uro. Z marmelado napolnimo čiste kozarce in zapremo z čistimi pokrovčki.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Šipkova marmelada

Recept je posredovala poslušalka Marija Lovišin: šipek dobro očistimo, oberemo mu muhe in peclje, prerežemo vsak plod čez pol in s primernim nožkom odstranimo semenje s semenskimi dlačicami vred. Nato plodove spreremo pod tekočo vodo, da odplavimo še preostale dlačice, ki so zelo neprijetne če pridejo v marmelado. Odcejene plodove denemo za 3 do 4 dni v klet in jih dnevno večkrat premešamo. V tem času dozore in se zmehčajo, da jih lahko pretlačimo skozi žimnato sito. Na pol kilograma mezge vzamemo pol kg sladkorja in mešamo 1 uro. Z marmelado napolnimo čiste kozarce in zapremo z čistimi pokrovčki.

VEČ ...|28. 1. 2019
Šipkova marmelada

Recept je posredovala poslušalka Marija Lovišin: šipek dobro očistimo, oberemo mu muhe in peclje, prerežemo vsak plod čez pol in s primernim nožkom odstranimo semenje s semenskimi dlačicami vred. Nato plodove spreremo pod tekočo vodo, da odplavimo še preostale dlačice, ki so zelo neprijetne če pridejo v marmelado. Odcejene plodove denemo za 3 do 4 dni v klet in jih dnevno večkrat premešamo. V tem času dozore in se zmehčajo, da jih lahko pretlačimo skozi žimnato sito. Na pol kilograma mezge vzamemo pol kg sladkorja in mešamo 1 uro. Z marmelado napolnimo čiste kozarce in zapremo z čistimi pokrovčki.

kuhajmo

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|28. 1. 2019
Krvavice

Zakaj krvavice pokajo? Ali se pri izdelavi lahko kri skuha? Sestra Nikolina odgovarja pritrdilno: kri damo na pekač in spečemo, da zakrkne. To prepasiramo in dodamo v kašo. Krvavic pa ne preveč napolnit, da pri peki ne počijo. Damo jih v pečico in pečemo pri 180 stopinjah. Eno od špil odvzamemo ter klobaso pred peko prebodemo z vilicami.

Krvavice

Zakaj krvavice pokajo? Ali se pri izdelavi lahko kri skuha? Sestra Nikolina odgovarja pritrdilno: kri damo na pekač in spečemo, da zakrkne. To prepasiramo in dodamo v kašo. Krvavic pa ne preveč napolnit, da pri peki ne počijo. Damo jih v pečico in pečemo pri 180 stopinjah. Eno od špil odvzamemo ter klobaso pred peko prebodemo z vilicami.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Krvavice

Zakaj krvavice pokajo? Ali se pri izdelavi lahko kri skuha? Sestra Nikolina odgovarja pritrdilno: kri damo na pekač in spečemo, da zakrkne. To prepasiramo in dodamo v kašo. Krvavic pa ne preveč napolnit, da pri peki ne počijo. Damo jih v pečico in pečemo pri 180 stopinjah. Eno od špil odvzamemo ter klobaso pred peko prebodemo z vilicami.

VEČ ...|28. 1. 2019
Krvavice

Zakaj krvavice pokajo? Ali se pri izdelavi lahko kri skuha? Sestra Nikolina odgovarja pritrdilno: kri damo na pekač in spečemo, da zakrkne. To prepasiramo in dodamo v kašo. Krvavic pa ne preveč napolnit, da pri peki ne počijo. Damo jih v pečico in pečemo pri 180 stopinjah. Eno od špil odvzamemo ter klobaso pred peko prebodemo z vilicami.

kuhajmo

kuhajmo

Za nasmeh

VEČ ...|27. 1. 2019
Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

Za nasmeh

Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

VEČ ...|27. 1. 2019
Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radijski roman

VEČ ...|24. 1. 2019
Josip Jurčič: Telečja pečenka - drugi del

Prejšnjič smo v noveli Josipa Jurčiča Telečja pečenka spoznali upokojenega stotnika Bitiča, človeka ustaljenih navad, ki je že leta vsak večer ob isti uri v isti krčmi večerjal telečjo pečenko. Njegovo urejeno življenje pa se popolnoma poruši, ko nekoč skozi odprta kuhinjska vrata vidi, kakšna umazana kuharica mu pripravlja večerjo. Od takrat ne more jesti, hira in ugaša. Prijatelji mu svetujejo poroko ...

Josip Jurčič: Telečja pečenka - drugi del

Prejšnjič smo v noveli Josipa Jurčiča Telečja pečenka spoznali upokojenega stotnika Bitiča, človeka ustaljenih navad, ki je že leta vsak večer ob isti uri v isti krčmi večerjal telečjo pečenko. Njegovo urejeno življenje pa se popolnoma poruši, ko nekoč skozi odprta kuhinjska vrata vidi, kakšna umazana kuharica mu pripravlja večerjo. Od takrat ne more jesti, hira in ugaša. Prijatelji mu svetujejo poroko ...

Marjan Bunič

knjigazgodbaknjiževnost

Radijski roman

Josip Jurčič: Telečja pečenka - drugi del

Prejšnjič smo v noveli Josipa Jurčiča Telečja pečenka spoznali upokojenega stotnika Bitiča, človeka ustaljenih navad, ki je že leta vsak večer ob isti uri v isti krčmi večerjal telečjo pečenko. Njegovo urejeno življenje pa se popolnoma poruši, ko nekoč skozi odprta kuhinjska vrata vidi, kakšna umazana kuharica mu pripravlja večerjo. Od takrat ne more jesti, hira in ugaša. Prijatelji mu svetujejo poroko ...

VEČ ...|24. 1. 2019
Josip Jurčič: Telečja pečenka - drugi del

Prejšnjič smo v noveli Josipa Jurčiča Telečja pečenka spoznali upokojenega stotnika Bitiča, človeka ustaljenih navad, ki je že leta vsak večer ob isti uri v isti krčmi večerjal telečjo pečenko. Njegovo urejeno življenje pa se popolnoma poruši, ko nekoč skozi odprta kuhinjska vrata vidi, kakšna umazana kuharica mu pripravlja večerjo. Od takrat ne more jesti, hira in ugaša. Prijatelji mu svetujejo poroko ...

knjigazgodbaknjiževnost

knjigazgodbaknjiževnost

Dogodki

VEČ ...|19. 1. 2019
Sobotno misijonsko oglašanje

Kljub težavam z dostopom do telekomunikacij, je Juretu in Izidorju uspelo v živo oglasiti se iz Ugande v naš program.

Sobotno misijonsko oglašanje

Kljub težavam z dostopom do telekomunikacij, je Juretu in Izidorju uspelo v živo oglasiti se iz Ugande v naš program.

Jure Sešek

Uganda 2019

Dogodki

Sobotno misijonsko oglašanje

Kljub težavam z dostopom do telekomunikacij, je Juretu in Izidorju uspelo v živo oglasiti se iz Ugande v naš program.

VEČ ...|19. 1. 2019
Sobotno misijonsko oglašanje

Kljub težavam z dostopom do telekomunikacij, je Juretu in Izidorju uspelo v živo oglasiti se iz Ugande v naš program.

Uganda 2019

Uganda 2019

Svetovalnica

VEČ ...|18. 1. 2019
Arhitekt Jernej Markelj o eko gradnji

V studiu se nam je pridružil arhitekt Jernej Markelj, tudi sodelavec Eko sklada, ki je povedal nekaj osnovnih dejstev o eko gradnji. Kakšna je ta gradnja, zakaj je bolj ekološko sprejemljiva ter bolj trajnostna in tudi o tem kakšne spodbude država namenja za tako gradnjo in obnovo že obstoječih stavb.

Arhitekt Jernej Markelj o eko gradnji

V studiu se nam je pridružil arhitekt Jernej Markelj, tudi sodelavec Eko sklada, ki je povedal nekaj osnovnih dejstev o eko gradnji. Kakšna je ta gradnja, zakaj je bolj ekološko sprejemljiva ter bolj trajnostna in tudi o tem kakšne spodbude država namenja za tako gradnjo in obnovo že obstoječih stavb.

Tanja Dominko

svetovanjegradnjaekologijales

Svetovalnica

Arhitekt Jernej Markelj o eko gradnji

V studiu se nam je pridružil arhitekt Jernej Markelj, tudi sodelavec Eko sklada, ki je povedal nekaj osnovnih dejstev o eko gradnji. Kakšna je ta gradnja, zakaj je bolj ekološko sprejemljiva ter bolj trajnostna in tudi o tem kakšne spodbude država namenja za tako gradnjo in obnovo že obstoječih stavb.

VEČ ...|18. 1. 2019
Arhitekt Jernej Markelj o eko gradnji

V studiu se nam je pridružil arhitekt Jernej Markelj, tudi sodelavec Eko sklada, ki je povedal nekaj osnovnih dejstev o eko gradnji. Kakšna je ta gradnja, zakaj je bolj ekološko sprejemljiva ter bolj trajnostna in tudi o tem kakšne spodbude država namenja za tako gradnjo in obnovo že obstoječih stavb.

svetovanjegradnjaekologijales

svetovanjegradnjaekologijales

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 1. 2019
Kandidat za varuha človekovih pravic Svetina napoveduje proaktiven pristop

V predsedniški palači se je predstavil kandidat za varuha človekovih pravic Peter Svetina. Leta 1965 rojeni specialni pedagog za duševno prizadete je poudaril, da je pri dosedanjem delu vedno sledil samo enemu cilju, in to je spoštovanje človeka ne glede na to, kakšen je.

Kandidat za varuha človekovih pravic Svetina napoveduje proaktiven pristop

V predsedniški palači se je predstavil kandidat za varuha človekovih pravic Peter Svetina. Leta 1965 rojeni specialni pedagog za duševno prizadete je poudaril, da je pri dosedanjem delu vedno sledil samo enemu cilju, in to je spoštovanje človeka ne glede na to, kakšen je.

Alen Salihović

infopolitika

Informativni prispevki

Kandidat za varuha človekovih pravic Svetina napoveduje proaktiven pristop

V predsedniški palači se je predstavil kandidat za varuha človekovih pravic Peter Svetina. Leta 1965 rojeni specialni pedagog za duševno prizadete je poudaril, da je pri dosedanjem delu vedno sledil samo enemu cilju, in to je spoštovanje človeka ne glede na to, kakšen je.

VEČ ...|18. 1. 2019
Kandidat za varuha človekovih pravic Svetina napoveduje proaktiven pristop

V predsedniški palači se je predstavil kandidat za varuha človekovih pravic Peter Svetina. Leta 1965 rojeni specialni pedagog za duševno prizadete je poudaril, da je pri dosedanjem delu vedno sledil samo enemu cilju, in to je spoštovanje človeka ne glede na to, kakšen je.

infopolitika

infopolitika

Radijski roman

VEČ ...|17. 1. 2019
Josip Jurčič: Telečja pečenka

Pred vami je prvi del kratke novele Josipa Jurčiča Telečja pečenka. V središču zgodbe je malce čudaški upokojeni stotnik Bitič, človek ustaljenih navad, ki ga neko slučajno odkritje realnosti življenja popolnoma vrže iz tira.

Josip Jurčič: Telečja pečenka

Pred vami je prvi del kratke novele Josipa Jurčiča Telečja pečenka. V središču zgodbe je malce čudaški upokojeni stotnik Bitič, človek ustaljenih navad, ki ga neko slučajno odkritje realnosti življenja popolnoma vrže iz tira.

Marjan Bunič

novelaJurčičhumoreska

Radijski roman

Josip Jurčič: Telečja pečenka

Pred vami je prvi del kratke novele Josipa Jurčiča Telečja pečenka. V središču zgodbe je malce čudaški upokojeni stotnik Bitič, človek ustaljenih navad, ki ga neko slučajno odkritje realnosti življenja popolnoma vrže iz tira.

VEČ ...|17. 1. 2019
Josip Jurčič: Telečja pečenka

Pred vami je prvi del kratke novele Josipa Jurčiča Telečja pečenka. V središču zgodbe je malce čudaški upokojeni stotnik Bitič, človek ustaljenih navad, ki ga neko slučajno odkritje realnosti življenja popolnoma vrže iz tira.

novelaJurčičhumoreska

novelaJurčičhumoreska

Via positiva

VEČ ...|17. 1. 2019
Z delom ne bogatimo le sebe, bogatiti moramo celotno družbo

V oddaji Via positiva smo se pogovarjali z dr. Petrom Millonigom. Pravnikom in ekonomistom, strokovnjakom za podjetniško uspešnost, koroškim Slovencem, menedžerjem z več kot 30-letnimi izkušnjami v številnih mednarodnih podjetjih in tudi z enim od naših prvih diplomatov, ki v svetu stremljenja za dobičkom in ekonomsko rastjo zastavlja besedo za Kristusa. V pogovoru z njim smo se dotaknili tudi sveta vrednot in duhovnosti, kako svoje videnje življenja in vere uspe prenesti v strogo poslovno okolje.

Z delom ne bogatimo le sebe, bogatiti moramo celotno družbo

V oddaji Via positiva smo se pogovarjali z dr. Petrom Millonigom. Pravnikom in ekonomistom, strokovnjakom za podjetniško uspešnost, koroškim Slovencem, menedžerjem z več kot 30-letnimi izkušnjami v številnih mednarodnih podjetjih in tudi z enim od naših prvih diplomatov, ki v svetu stremljenja za dobičkom in ekonomsko rastjo zastavlja besedo za Kristusa. V pogovoru z njim smo se dotaknili tudi sveta vrednot in duhovnosti, kako svoje videnje življenja in vere uspe prenesti v strogo poslovno okolje.

Nataša Ličen

pogovoretikadružbena odgovornostpodjetništvoizobraževanjeduhovnost

Via positiva

Z delom ne bogatimo le sebe, bogatiti moramo celotno družbo

V oddaji Via positiva smo se pogovarjali z dr. Petrom Millonigom. Pravnikom in ekonomistom, strokovnjakom za podjetniško uspešnost, koroškim Slovencem, menedžerjem z več kot 30-letnimi izkušnjami v številnih mednarodnih podjetjih in tudi z enim od naših prvih diplomatov, ki v svetu stremljenja za dobičkom in ekonomsko rastjo zastavlja besedo za Kristusa. V pogovoru z njim smo se dotaknili tudi sveta vrednot in duhovnosti, kako svoje videnje življenja in vere uspe prenesti v strogo poslovno okolje.

VEČ ...|17. 1. 2019
Z delom ne bogatimo le sebe, bogatiti moramo celotno družbo

V oddaji Via positiva smo se pogovarjali z dr. Petrom Millonigom. Pravnikom in ekonomistom, strokovnjakom za podjetniško uspešnost, koroškim Slovencem, menedžerjem z več kot 30-letnimi izkušnjami v številnih mednarodnih podjetjih in tudi z enim od naših prvih diplomatov, ki v svetu stremljenja za dobičkom in ekonomsko rastjo zastavlja besedo za Kristusa. V pogovoru z njim smo se dotaknili tudi sveta vrednot in duhovnosti, kako svoje videnje življenja in vere uspe prenesti v strogo poslovno okolje.

pogovoretikadružbena odgovornostpodjetništvoizobraževanjeduhovnost

pogovoretikadružbena odgovornostpodjetništvoizobraževanjeduhovnost

Kulturni utrinki

VEČ ...|16. 1. 2019
Nagrade ljubiteljske kulture - Gorazd Humar predavanje - Alma karlin na znamki - obnova Gradnikove domačije

Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti bo na osrednji prireditvi sklada, ki bo v četrtek, 24. januarja 2019, s pričetkom ob 18.00, v Hribarjevi dvorani na Ljubljanskem gradu, podelil priznanja za življenjsko delo in izjemne dosežke na področju ljubiteljske kulture.V torek, 22. januarja ob 18.30, vabljeni v Lavričevo knjižnico v Ajdovščini na predavanje Gorazda Humarja z naslovom „Pot živega srebra iz Idrije preko Ajdovščine v Trst“ ki, bo poslušalce skozi predavanje popeljal v čas treh Napoleonovih vdorov na slovenska tla.Pokrajinski muzej Celje vabi na odprtje razstave Alma M. Karlin na znamki, kjer bodo v četrtek 24. januarja ob 11. uri predstavili priložnostne poštne znamke za leto 2019, ki obeležujejo 130 letnico njenega rojstva in 100 letnico njenega odhoda na pot okoli sveta. Domačija Alojza Gradnika v Medani je dobila novega lastnika. Prenova hiše, ki je v zelo slabem stanju, se bo tako lahko začela. Doslej je bilo to zaradi razpršenega lastništva nemogoče. Po besedah župana Občine Brda Franca Mužiča bo imelo območje po obnovi drugačen videz od sedanjega, nekatere vsebine bodo namenjene vsem Medanjcem.

Nagrade ljubiteljske kulture - Gorazd Humar predavanje - Alma karlin na znamki - obnova Gradnikove domačije

Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti bo na osrednji prireditvi sklada, ki bo v četrtek, 24. januarja 2019, s pričetkom ob 18.00, v Hribarjevi dvorani na Ljubljanskem gradu, podelil priznanja za življenjsko delo in izjemne dosežke na področju ljubiteljske kulture.V torek, 22. januarja ob 18.30, vabljeni v Lavričevo knjižnico v Ajdovščini na predavanje Gorazda Humarja z naslovom „Pot živega srebra iz Idrije preko Ajdovščine v Trst“ ki, bo poslušalce skozi predavanje popeljal v čas treh Napoleonovih vdorov na slovenska tla.Pokrajinski muzej Celje vabi na odprtje razstave Alma M. Karlin na znamki, kjer bodo v četrtek 24. januarja ob 11. uri predstavili priložnostne poštne znamke za leto 2019, ki obeležujejo 130 letnico njenega rojstva in 100 letnico njenega odhoda na pot okoli sveta. Domačija Alojza Gradnika v Medani je dobila novega lastnika. Prenova hiše, ki je v zelo slabem stanju, se bo tako lahko začela. Doslej je bilo to zaradi razpršenega lastništva nemogoče. Po besedah župana Občine Brda Franca Mužiča bo imelo območje po obnovi drugačen videz od sedanjega, nekatere vsebine bodo namenjene vsem Medanjcem.

Jože Bartolj

kulturaalma karlin na znamkigorazd humarnagrade JSKDgradnikova domačija obnova

Kulturni utrinki

Nagrade ljubiteljske kulture - Gorazd Humar predavanje - Alma karlin na znamki - obnova Gradnikove domačije

Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti bo na osrednji prireditvi sklada, ki bo v četrtek, 24. januarja 2019, s pričetkom ob 18.00, v Hribarjevi dvorani na Ljubljanskem gradu, podelil priznanja za življenjsko delo in izjemne dosežke na področju ljubiteljske kulture.V torek, 22. januarja ob 18.30, vabljeni v Lavričevo knjižnico v Ajdovščini na predavanje Gorazda Humarja z naslovom „Pot živega srebra iz Idrije preko Ajdovščine v Trst“ ki, bo poslušalce skozi predavanje popeljal v čas treh Napoleonovih vdorov na slovenska tla.Pokrajinski muzej Celje vabi na odprtje razstave Alma M. Karlin na znamki, kjer bodo v četrtek 24. januarja ob 11. uri predstavili priložnostne poštne znamke za leto 2019, ki obeležujejo 130 letnico njenega rojstva in 100 letnico njenega odhoda na pot okoli sveta. Domačija Alojza Gradnika v Medani je dobila novega lastnika. Prenova hiše, ki je v zelo slabem stanju, se bo tako lahko začela. Doslej je bilo to zaradi razpršenega lastništva nemogoče. Po besedah župana Občine Brda Franca Mužiča bo imelo območje po obnovi drugačen videz od sedanjega, nekatere vsebine bodo namenjene vsem Medanjcem.

VEČ ...|16. 1. 2019
Nagrade ljubiteljske kulture - Gorazd Humar predavanje - Alma karlin na znamki - obnova Gradnikove domačije

Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti bo na osrednji prireditvi sklada, ki bo v četrtek, 24. januarja 2019, s pričetkom ob 18.00, v Hribarjevi dvorani na Ljubljanskem gradu, podelil priznanja za življenjsko delo in izjemne dosežke na področju ljubiteljske kulture.V torek, 22. januarja ob 18.30, vabljeni v Lavričevo knjižnico v Ajdovščini na predavanje Gorazda Humarja z naslovom „Pot živega srebra iz Idrije preko Ajdovščine v Trst“ ki, bo poslušalce skozi predavanje popeljal v čas treh Napoleonovih vdorov na slovenska tla.Pokrajinski muzej Celje vabi na odprtje razstave Alma M. Karlin na znamki, kjer bodo v četrtek 24. januarja ob 11. uri predstavili priložnostne poštne znamke za leto 2019, ki obeležujejo 130 letnico njenega rojstva in 100 letnico njenega odhoda na pot okoli sveta. Domačija Alojza Gradnika v Medani je dobila novega lastnika. Prenova hiše, ki je v zelo slabem stanju, se bo tako lahko začela. Doslej je bilo to zaradi razpršenega lastništva nemogoče. Po besedah župana Občine Brda Franca Mužiča bo imelo območje po obnovi drugačen videz od sedanjega, nekatere vsebine bodo namenjene vsem Medanjcem.

kulturaalma karlin na znamkigorazd humarnagrade JSKDgradnikova domačija obnova

kulturaalma karlin na znamkigorazd humarnagrade JSKDgradnikova domačija obnova

Dogodki

VEČ ...|16. 1. 2019
Jutro na misijonu Danila Lisjaka

Misijonar Danilo Lisjak deluje na misijonskem področju, kjer so telekomunikacije velik problem. Prisluhnite pogovoru z njim.

Jutro na misijonu Danila Lisjaka

Misijonar Danilo Lisjak deluje na misijonskem področju, kjer so telekomunikacije velik problem. Prisluhnite pogovoru z njim.

Jure Sešek

uganda 2019misijoni

Dogodki

Jutro na misijonu Danila Lisjaka

Misijonar Danilo Lisjak deluje na misijonskem področju, kjer so telekomunikacije velik problem. Prisluhnite pogovoru z njim.

VEČ ...|16. 1. 2019
Jutro na misijonu Danila Lisjaka

Misijonar Danilo Lisjak deluje na misijonskem področju, kjer so telekomunikacije velik problem. Prisluhnite pogovoru z njim.

uganda 2019misijoni

uganda 2019misijoni

Komentar Časnik.si

VEČ ...|16. 1. 2019
Svobodo človeku

Svoboda je dragocena in si zasluži katedralo! Svobode pri nas ne maramo, zato se avtor sprašuje, če je razlog v tem, da svobode sploh ne poznamo.Razlaga svobode levih in desnih je različna. Nekateri poudarjajo ekonomsko svobodo, drugi osebno svobodo. Kje je razlika?

Svobodo človeku

Svoboda je dragocena in si zasluži katedralo! Svobode pri nas ne maramo, zato se avtor sprašuje, če je razlog v tem, da svobode sploh ne poznamo.Razlaga svobode levih in desnih je različna. Nekateri poudarjajo ekonomsko svobodo, drugi osebno svobodo. Kje je razlika?

Žiga Turk

družbapolitika

Komentar Časnik.si

Svobodo človeku

Svoboda je dragocena in si zasluži katedralo! Svobode pri nas ne maramo, zato se avtor sprašuje, če je razlog v tem, da svobode sploh ne poznamo.Razlaga svobode levih in desnih je različna. Nekateri poudarjajo ekonomsko svobodo, drugi osebno svobodo. Kje je razlika?

VEČ ...|16. 1. 2019
Svobodo človeku

Svoboda je dragocena in si zasluži katedralo! Svobode pri nas ne maramo, zato se avtor sprašuje, če je razlog v tem, da svobode sploh ne poznamo.Razlaga svobode levih in desnih je različna. Nekateri poudarjajo ekonomsko svobodo, drugi osebno svobodo. Kje je razlika?

družbapolitika

družbapolitika

Iz Betanije

VEČ ...|16. 1. 2019
Zakaj zdravljenje alkoholizma v skupnosti?

Tudi če se človek enkrat v letu nekontrolirano napije alkohola, je alkoholik. Tudi to je zgodba g. Toneta, ki je povedal še, zakaj je na koncu za odvajanje od alkoholne odvisnosti izbral skupnost Vrtnica v Truškah, ki deluje pod okriljem Zavoda Karitas Samarijan.

Zakaj zdravljenje alkoholizma v skupnosti?

Tudi če se človek enkrat v letu nekontrolirano napije alkohola, je alkoholik. Tudi to je zgodba g. Toneta, ki je povedal še, zakaj je na koncu za odvajanje od alkoholne odvisnosti izbral skupnost Vrtnica v Truškah, ki deluje pod okriljem Zavoda Karitas Samarijan.

Blaž Lesnik

alkoholizemodvisnostKaritas

Iz Betanije

Zakaj zdravljenje alkoholizma v skupnosti?

Tudi če se človek enkrat v letu nekontrolirano napije alkohola, je alkoholik. Tudi to je zgodba g. Toneta, ki je povedal še, zakaj je na koncu za odvajanje od alkoholne odvisnosti izbral skupnost Vrtnica v Truškah, ki deluje pod okriljem Zavoda Karitas Samarijan.

VEČ ...|16. 1. 2019
Zakaj zdravljenje alkoholizma v skupnosti?

Tudi če se človek enkrat v letu nekontrolirano napije alkohola, je alkoholik. Tudi to je zgodba g. Toneta, ki je povedal še, zakaj je na koncu za odvajanje od alkoholne odvisnosti izbral skupnost Vrtnica v Truškah, ki deluje pod okriljem Zavoda Karitas Samarijan.

alkoholizemodvisnostKaritas

alkoholizemodvisnostKaritas

Kulturni utrinki

VEČ ...|15. 1. 2019
Izbrane predstave Tedna slovenske drame - pogovori o SNG Nova Gorica - Maistrov muzej v Štupčevi vili

Na 49. Tednu slovenske drame, ki bo v Prešernovem gledališču Kranj potekal od 27. marca do predvidoma 8. aprila, bo v tekmovalnem programu na ogled sedem, v spremljevalnem programu pa pet predstav. Selektor Marko Sosič.SNG Nova Gorica pripravlja nov cikel pogovorov o tem kako je utripalo, se razvijalo in živelo njihovo gledališče. Cikel pogovorov so poimenovali SPOMIN, ZARISAN V ČAS v njem pa bodo sodelovali nekdanji ustvarjalci, umetniški vodje in direktorji, ki so ustvarjali zgodovino novogoriškega gledališča.Občina Lenart je v okviru čezmejnega projekta pristopila k obnovi Štupičeve vile v Zavrhu, znane predvsem po tem, da je tu nekoč preživljal počitnice general in pesnik Rudolf Maister. Medtem ko je bila tu prej na ogled le manjša spominska soba, so v tem objektu zdaj vzpostavili muzej.

Izbrane predstave Tedna slovenske drame - pogovori o SNG Nova Gorica - Maistrov muzej v Štupčevi vili

Na 49. Tednu slovenske drame, ki bo v Prešernovem gledališču Kranj potekal od 27. marca do predvidoma 8. aprila, bo v tekmovalnem programu na ogled sedem, v spremljevalnem programu pa pet predstav. Selektor Marko Sosič.SNG Nova Gorica pripravlja nov cikel pogovorov o tem kako je utripalo, se razvijalo in živelo njihovo gledališče. Cikel pogovorov so poimenovali SPOMIN, ZARISAN V ČAS v njem pa bodo sodelovali nekdanji ustvarjalci, umetniški vodje in direktorji, ki so ustvarjali zgodovino novogoriškega gledališča.Občina Lenart je v okviru čezmejnega projekta pristopila k obnovi Štupičeve vile v Zavrhu, znane predvsem po tem, da je tu nekoč preživljal počitnice general in pesnik Rudolf Maister. Medtem ko je bila tu prej na ogled le manjša spominska soba, so v tem objektu zdaj vzpostavili muzej.

Jože Bartolj

kulturateden slovenske dramemarko sosičmuzej Rudolfa Maistra v Lenartu

Kulturni utrinki

Izbrane predstave Tedna slovenske drame - pogovori o SNG Nova Gorica - Maistrov muzej v Štupčevi vili

Na 49. Tednu slovenske drame, ki bo v Prešernovem gledališču Kranj potekal od 27. marca do predvidoma 8. aprila, bo v tekmovalnem programu na ogled sedem, v spremljevalnem programu pa pet predstav. Selektor Marko Sosič.SNG Nova Gorica pripravlja nov cikel pogovorov o tem kako je utripalo, se razvijalo in živelo njihovo gledališče. Cikel pogovorov so poimenovali SPOMIN, ZARISAN V ČAS v njem pa bodo sodelovali nekdanji ustvarjalci, umetniški vodje in direktorji, ki so ustvarjali zgodovino novogoriškega gledališča.Občina Lenart je v okviru čezmejnega projekta pristopila k obnovi Štupičeve vile v Zavrhu, znane predvsem po tem, da je tu nekoč preživljal počitnice general in pesnik Rudolf Maister. Medtem ko je bila tu prej na ogled le manjša spominska soba, so v tem objektu zdaj vzpostavili muzej.

VEČ ...|15. 1. 2019
Izbrane predstave Tedna slovenske drame - pogovori o SNG Nova Gorica - Maistrov muzej v Štupčevi vili

Na 49. Tednu slovenske drame, ki bo v Prešernovem gledališču Kranj potekal od 27. marca do predvidoma 8. aprila, bo v tekmovalnem programu na ogled sedem, v spremljevalnem programu pa pet predstav. Selektor Marko Sosič.SNG Nova Gorica pripravlja nov cikel pogovorov o tem kako je utripalo, se razvijalo in živelo njihovo gledališče. Cikel pogovorov so poimenovali SPOMIN, ZARISAN V ČAS v njem pa bodo sodelovali nekdanji ustvarjalci, umetniški vodje in direktorji, ki so ustvarjali zgodovino novogoriškega gledališča.Občina Lenart je v okviru čezmejnega projekta pristopila k obnovi Štupičeve vile v Zavrhu, znane predvsem po tem, da je tu nekoč preživljal počitnice general in pesnik Rudolf Maister. Medtem ko je bila tu prej na ogled le manjša spominska soba, so v tem objektu zdaj vzpostavili muzej.

kulturateden slovenske dramemarko sosičmuzej Rudolfa Maistra v Lenartu

kulturateden slovenske dramemarko sosičmuzej Rudolfa Maistra v Lenartu

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|14. 1. 2019
Snežne kepe

Zakaj snežene kepe nočejo z žlice in niso lepo okrogle? Treba je imeti dve žlici in tisto, s katero zajemamo, je treba pomakati v vrelo mleko.

Snežne kepe

Zakaj snežene kepe nočejo z žlice in niso lepo okrogle? Treba je imeti dve žlici in tisto, s katero zajemamo, je treba pomakati v vrelo mleko.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Snežne kepe

Zakaj snežene kepe nočejo z žlice in niso lepo okrogle? Treba je imeti dve žlici in tisto, s katero zajemamo, je treba pomakati v vrelo mleko.

VEČ ...|14. 1. 2019
Snežne kepe

Zakaj snežene kepe nočejo z žlice in niso lepo okrogle? Treba je imeti dve žlici in tisto, s katero zajemamo, je treba pomakati v vrelo mleko.

kuhajmo

kuhajmo

Kulturni utrinki

VEČ ...|14. 1. 2019
V Sakralnem abonmaju bo s pesmimi iz pravoslavne liturgije nastopil MePZ Psallite z Matjažem Ščekom

V Sakralnem abonmaju bo s pesmimi iz pravoslavne liturgije nastopil MePZ Psallite z Matjažem Ščekom

Jože Bartolj

kulturakoncert psallitematjaž šček

Kulturni utrinki

V Sakralnem abonmaju bo s pesmimi iz pravoslavne liturgije nastopil MePZ Psallite z Matjažem Ščekom

VEČ ...|14. 1. 2019
V Sakralnem abonmaju bo s pesmimi iz pravoslavne liturgije nastopil MePZ Psallite z Matjažem Ščekom

kulturakoncert psallitematjaž šček

kulturakoncert psallitematjaž šček

Za nasmeh

VEČ ...|12. 1. 2019
Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

Za nasmeh

Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

VEČ ...|12. 1. 2019
Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 1. 2019
Balažic o ekološki bombi v Moravški dolini

O najnovejših razkritjih o ekološki bombi v Moravški dolini smo govorili s tamkajšnjim županom Milanom Balažicem. Žalosti ga, da odločitev prebivalcev, ki so na referendumu leta 2007 zavrnili odlaganje odpadkov, nima nobene teže.

Balažic o ekološki bombi v Moravški dolini

O najnovejših razkritjih o ekološki bombi v Moravški dolini smo govorili s tamkajšnjim županom Milanom Balažicem. Žalosti ga, da odločitev prebivalcev, ki so na referendumu leta 2007 zavrnili odlaganje odpadkov, nima nobene teže.

Helena Škrlec

pogovorinfonaravapolitika

Informativni prispevki

Balažic o ekološki bombi v Moravški dolini

O najnovejših razkritjih o ekološki bombi v Moravški dolini smo govorili s tamkajšnjim županom Milanom Balažicem. Žalosti ga, da odločitev prebivalcev, ki so na referendumu leta 2007 zavrnili odlaganje odpadkov, nima nobene teže.

VEČ ...|11. 1. 2019
Balažic o ekološki bombi v Moravški dolini

O najnovejših razkritjih o ekološki bombi v Moravški dolini smo govorili s tamkajšnjim županom Milanom Balažicem. Žalosti ga, da odločitev prebivalcev, ki so na referendumu leta 2007 zavrnili odlaganje odpadkov, nima nobene teže.

pogovorinfonaravapolitika

pogovorinfonaravapolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 1. 2019
Novakova o ekološki bombi v Moravški dolini

O najnovejših razkritjih o ekološki bombi v Moravški dolini smo govorili s občinsko svetnico in poslanko NSi Ljudmilo Novak. Kot je poudarila, mora ministrstvo za okolje in prostor s svojimi službami aktivno pristopiti k reševanju problema.

Novakova o ekološki bombi v Moravški dolini

O najnovejših razkritjih o ekološki bombi v Moravški dolini smo govorili s občinsko svetnico in poslanko NSi Ljudmilo Novak. Kot je poudarila, mora ministrstvo za okolje in prostor s svojimi službami aktivno pristopiti k reševanju problema.

Helena Škrlec

infonaravapolitikapogovor

Informativni prispevki

Novakova o ekološki bombi v Moravški dolini

O najnovejših razkritjih o ekološki bombi v Moravški dolini smo govorili s občinsko svetnico in poslanko NSi Ljudmilo Novak. Kot je poudarila, mora ministrstvo za okolje in prostor s svojimi službami aktivno pristopiti k reševanju problema.

VEČ ...|11. 1. 2019
Novakova o ekološki bombi v Moravški dolini

O najnovejših razkritjih o ekološki bombi v Moravški dolini smo govorili s občinsko svetnico in poslanko NSi Ljudmilo Novak. Kot je poudarila, mora ministrstvo za okolje in prostor s svojimi službami aktivno pristopiti k reševanju problema.

infonaravapolitikapogovor

infonaravapolitikapogovor

Via positiva

VEČ ...|10. 1. 2019
Menopavza

Kako naj se ženske v menopavzi spopadajo z izzivi doma in na delovnem mestu, sta nam svetovali ginekologinja dr. Ksenija Šelih Martinec in Magdalena Fabčič, svetovalka za menopavzo. Pogledali pa smo tudi na portal Moja zaposlitev in se razveselili dejstva, da je brezposelnost v Slovenji spet nižja.

Menopavza

Kako naj se ženske v menopavzi spopadajo z izzivi doma in na delovnem mestu, sta nam svetovali ginekologinja dr. Ksenija Šelih Martinec in Magdalena Fabčič, svetovalka za menopavzo. Pogledali pa smo tudi na portal Moja zaposlitev in se razveselili dejstva, da je brezposelnost v Slovenji spet nižja.

Mateja Feltrin Novljan

zdravstvozaposlitev

Via positiva

Menopavza

Kako naj se ženske v menopavzi spopadajo z izzivi doma in na delovnem mestu, sta nam svetovali ginekologinja dr. Ksenija Šelih Martinec in Magdalena Fabčič, svetovalka za menopavzo. Pogledali pa smo tudi na portal Moja zaposlitev in se razveselili dejstva, da je brezposelnost v Slovenji spet nižja.

VEČ ...|10. 1. 2019
Menopavza

Kako naj se ženske v menopavzi spopadajo z izzivi doma in na delovnem mestu, sta nam svetovali ginekologinja dr. Ksenija Šelih Martinec in Magdalena Fabčič, svetovalka za menopavzo. Pogledali pa smo tudi na portal Moja zaposlitev in se razveselili dejstva, da je brezposelnost v Slovenji spet nižja.

zdravstvozaposlitev

zdravstvozaposlitev

Za nasmeh

VEČ ...|9. 1. 2019
Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

Za nasmeh

Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

VEČ ...|9. 1. 2019
Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Za nasmeh

VEČ ...|3. 1. 2019
Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

Za nasmeh

Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

VEČ ...|3. 1. 2019
Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Kulturni utrinki

VEČ ...|3. 1. 2019
Gimnazija Celje Center Novoletni koncert - V Cerknici Leto Janeza Kranjca - Rekonstrukcija Souvanovega dvorca

Tradicija glasbenih novoletnih koncertov Gimnazije Celje – Center, ki letos beležijo že 61. sezono neprekinjenega glasbenega udejstvovanja, se nadaljuje. Že štiriindvajsetič zapored bodo mladi ustvarjalci v drugo polovico glasbene sezone s pesmijo zakorakali v ponedeljek, 7. januarja, ob 18.30 v cerkvi sv. Duha v Celju. Nastopili bodo Dekliški pevski zbor Gimnazije Celje – Center pod vodstvom Davida Preložnika, FaVoZa pod vodstvom Gregorja Deleje, Nonet+ Gimnazije Celje – Center pod vodstvom Barbare Arlič Kerstein in The Šlagers pod vodstvom Saša Šonca. Občina Cerknica obeležuje »Leto Janeza Kranjca«, ki sicer poteka že od junija 2018 in se bo sklenilo junija 2019. Gre za spominsko let o posvečeno skladatelju in dolgoletnemu organistu v Begunjah pri Cerknici, ki avtor preko 950. pesmi, od tega jih je 260 odobrenih za bogoslužno izvajanje. Poleg mnogih priznanj je bil tudi častni član občine Cerknica. Tako bodo v nedeljo Jezusovega krsta, 13. januarja v cerkev Sv. Jerneja v Begunjah pri Cerknici pripravili spominski koncert. Po sveti maši, ki bo ob 10. uri, boste lahko prisluhnili njegovim božičnim pesmim. Na koncertu bodo nastopili Logaški kvartet, Vokalna skupina Flora in solist Tine Turšič. Arboretum Volčji Potok, ki danes obiskovalce privablja predvsem s svojimi parkovnimi ureditvami, razmišlja o rekonstrukciji leta 1944 s strani partizanov požganega Souvanovega dvorca. Namenili bi ga različnim dejavnostim, posebnost pa bi bila njegova gradnja, saj želijo s projektom obuditi tudi stara obrtna znanja in tehnike.

Gimnazija Celje Center Novoletni koncert - V Cerknici Leto Janeza Kranjca - Rekonstrukcija Souvanovega dvorca

Tradicija glasbenih novoletnih koncertov Gimnazije Celje – Center, ki letos beležijo že 61. sezono neprekinjenega glasbenega udejstvovanja, se nadaljuje. Že štiriindvajsetič zapored bodo mladi ustvarjalci v drugo polovico glasbene sezone s pesmijo zakorakali v ponedeljek, 7. januarja, ob 18.30 v cerkvi sv. Duha v Celju. Nastopili bodo Dekliški pevski zbor Gimnazije Celje – Center pod vodstvom Davida Preložnika, FaVoZa pod vodstvom Gregorja Deleje, Nonet+ Gimnazije Celje – Center pod vodstvom Barbare Arlič Kerstein in The Šlagers pod vodstvom Saša Šonca. Občina Cerknica obeležuje »Leto Janeza Kranjca«, ki sicer poteka že od junija 2018 in se bo sklenilo junija 2019. Gre za spominsko let o posvečeno skladatelju in dolgoletnemu organistu v Begunjah pri Cerknici, ki avtor preko 950. pesmi, od tega jih je 260 odobrenih za bogoslužno izvajanje. Poleg mnogih priznanj je bil tudi častni član občine Cerknica. Tako bodo v nedeljo Jezusovega krsta, 13. januarja v cerkev Sv. Jerneja v Begunjah pri Cerknici pripravili spominski koncert. Po sveti maši, ki bo ob 10. uri, boste lahko prisluhnili njegovim božičnim pesmim. Na koncertu bodo nastopili Logaški kvartet, Vokalna skupina Flora in solist Tine Turšič. Arboretum Volčji Potok, ki danes obiskovalce privablja predvsem s svojimi parkovnimi ureditvami, razmišlja o rekonstrukciji leta 1944 s strani partizanov požganega Souvanovega dvorca. Namenili bi ga različnim dejavnostim, posebnost pa bi bila njegova gradnja, saj želijo s projektom obuditi tudi stara obrtna znanja in tehnike.

Jože Bartolj

kulturasouvanov dvorecleto janeza krnjca

Kulturni utrinki

Gimnazija Celje Center Novoletni koncert - V Cerknici Leto Janeza Kranjca - Rekonstrukcija Souvanovega dvorca

Tradicija glasbenih novoletnih koncertov Gimnazije Celje – Center, ki letos beležijo že 61. sezono neprekinjenega glasbenega udejstvovanja, se nadaljuje. Že štiriindvajsetič zapored bodo mladi ustvarjalci v drugo polovico glasbene sezone s pesmijo zakorakali v ponedeljek, 7. januarja, ob 18.30 v cerkvi sv. Duha v Celju. Nastopili bodo Dekliški pevski zbor Gimnazije Celje – Center pod vodstvom Davida Preložnika, FaVoZa pod vodstvom Gregorja Deleje, Nonet+ Gimnazije Celje – Center pod vodstvom Barbare Arlič Kerstein in The Šlagers pod vodstvom Saša Šonca. Občina Cerknica obeležuje »Leto Janeza Kranjca«, ki sicer poteka že od junija 2018 in se bo sklenilo junija 2019. Gre za spominsko let o posvečeno skladatelju in dolgoletnemu organistu v Begunjah pri Cerknici, ki avtor preko 950. pesmi, od tega jih je 260 odobrenih za bogoslužno izvajanje. Poleg mnogih priznanj je bil tudi častni član občine Cerknica. Tako bodo v nedeljo Jezusovega krsta, 13. januarja v cerkev Sv. Jerneja v Begunjah pri Cerknici pripravili spominski koncert. Po sveti maši, ki bo ob 10. uri, boste lahko prisluhnili njegovim božičnim pesmim. Na koncertu bodo nastopili Logaški kvartet, Vokalna skupina Flora in solist Tine Turšič. Arboretum Volčji Potok, ki danes obiskovalce privablja predvsem s svojimi parkovnimi ureditvami, razmišlja o rekonstrukciji leta 1944 s strani partizanov požganega Souvanovega dvorca. Namenili bi ga različnim dejavnostim, posebnost pa bi bila njegova gradnja, saj želijo s projektom obuditi tudi stara obrtna znanja in tehnike.

VEČ ...|3. 1. 2019
Gimnazija Celje Center Novoletni koncert - V Cerknici Leto Janeza Kranjca - Rekonstrukcija Souvanovega dvorca

Tradicija glasbenih novoletnih koncertov Gimnazije Celje – Center, ki letos beležijo že 61. sezono neprekinjenega glasbenega udejstvovanja, se nadaljuje. Že štiriindvajsetič zapored bodo mladi ustvarjalci v drugo polovico glasbene sezone s pesmijo zakorakali v ponedeljek, 7. januarja, ob 18.30 v cerkvi sv. Duha v Celju. Nastopili bodo Dekliški pevski zbor Gimnazije Celje – Center pod vodstvom Davida Preložnika, FaVoZa pod vodstvom Gregorja Deleje, Nonet+ Gimnazije Celje – Center pod vodstvom Barbare Arlič Kerstein in The Šlagers pod vodstvom Saša Šonca. Občina Cerknica obeležuje »Leto Janeza Kranjca«, ki sicer poteka že od junija 2018 in se bo sklenilo junija 2019. Gre za spominsko let o posvečeno skladatelju in dolgoletnemu organistu v Begunjah pri Cerknici, ki avtor preko 950. pesmi, od tega jih je 260 odobrenih za bogoslužno izvajanje. Poleg mnogih priznanj je bil tudi častni član občine Cerknica. Tako bodo v nedeljo Jezusovega krsta, 13. januarja v cerkev Sv. Jerneja v Begunjah pri Cerknici pripravili spominski koncert. Po sveti maši, ki bo ob 10. uri, boste lahko prisluhnili njegovim božičnim pesmim. Na koncertu bodo nastopili Logaški kvartet, Vokalna skupina Flora in solist Tine Turšič. Arboretum Volčji Potok, ki danes obiskovalce privablja predvsem s svojimi parkovnimi ureditvami, razmišlja o rekonstrukciji leta 1944 s strani partizanov požganega Souvanovega dvorca. Namenili bi ga različnim dejavnostim, posebnost pa bi bila njegova gradnja, saj želijo s projektom obuditi tudi stara obrtna znanja in tehnike.

kulturasouvanov dvorecleto janeza krnjca

kulturasouvanov dvorecleto janeza krnjca

Za nasmeh

VEČ ...|31. 12. 2018
Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

Za nasmeh

Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

VEČ ...|31. 12. 2018
Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Karitas

VEČ ...|30. 12. 2018
Projekt SOPA

V zadnji letošnji oddaji Karitas smo govorili o tveganju prekomernega in neodgovornega pitja alkohola. Predstavili smo projekt SOPA, ki ga vodi Nacionalni inštitut za javno zdravje v sodelovanju s Slovensko Karitas in drugimi ustanovami.

Projekt SOPA

V zadnji letošnji oddaji Karitas smo govorili o tveganju prekomernega in neodgovornega pitja alkohola. Predstavili smo projekt SOPA, ki ga vodi Nacionalni inštitut za javno zdravje v sodelovanju s Slovensko Karitas in drugimi ustanovami.

Petra Stopar

družbapogovor

Karitas

Projekt SOPA

V zadnji letošnji oddaji Karitas smo govorili o tveganju prekomernega in neodgovornega pitja alkohola. Predstavili smo projekt SOPA, ki ga vodi Nacionalni inštitut za javno zdravje v sodelovanju s Slovensko Karitas in drugimi ustanovami.

VEČ ...|30. 12. 2018
Projekt SOPA

V zadnji letošnji oddaji Karitas smo govorili o tveganju prekomernega in neodgovornega pitja alkohola. Predstavili smo projekt SOPA, ki ga vodi Nacionalni inštitut za javno zdravje v sodelovanju s Slovensko Karitas in drugimi ustanovami.

družbapogovor

družbapogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|28. 12. 2018
Predsednik republike Borut Pahor v spremstvu p. Roberta Bahčiča obiskal Muzej jaslic Brezje

Predsednik Republike Borut Pahor je obiskal nedavno prenovljeni in posodobljeni Muzej jaslic Brezje. Muzej je edinstvena zbirka preko 450 eksponatov jaslic z vsega sveta, ki so jih brezjanski frančiškani zbirali več kot 20 let. Muzej je letos prejel priznanje Mednarodnega združenja jasličarjev za ohranjanje dediščine.

Predsednik republike Borut Pahor v spremstvu p. Roberta Bahčiča obiskal Muzej jaslic Brezje

Predsednik Republike Borut Pahor je obiskal nedavno prenovljeni in posodobljeni Muzej jaslic Brezje. Muzej je edinstvena zbirka preko 450 eksponatov jaslic z vsega sveta, ki so jih brezjanski frančiškani zbirali več kot 20 let. Muzej je letos prejel priznanje Mednarodnega združenja jasličarjev za ohranjanje dediščine.

Alen Salihović

pogovorinfo

Informativni prispevki

Predsednik republike Borut Pahor v spremstvu p. Roberta Bahčiča obiskal Muzej jaslic Brezje

Predsednik Republike Borut Pahor je obiskal nedavno prenovljeni in posodobljeni Muzej jaslic Brezje. Muzej je edinstvena zbirka preko 450 eksponatov jaslic z vsega sveta, ki so jih brezjanski frančiškani zbirali več kot 20 let. Muzej je letos prejel priznanje Mednarodnega združenja jasličarjev za ohranjanje dediščine.

VEČ ...|28. 12. 2018
Predsednik republike Borut Pahor v spremstvu p. Roberta Bahčiča obiskal Muzej jaslic Brezje

Predsednik Republike Borut Pahor je obiskal nedavno prenovljeni in posodobljeni Muzej jaslic Brezje. Muzej je edinstvena zbirka preko 450 eksponatov jaslic z vsega sveta, ki so jih brezjanski frančiškani zbirali več kot 20 let. Muzej je letos prejel priznanje Mednarodnega združenja jasličarjev za ohranjanje dediščine.

pogovorinfo

pogovorinfo

Informativni prispevki

VEČ ...|28. 12. 2018
Muzej jaslic Brezje v dveh letih obiskalo več kot 40.000 obiskovalcev

Pred nekaj dnevi je prenovljeni Muzej jaslic obhajal drugo obletnico delovanja. Direktorica Romarskega urada Brezje Andreja Eržen Firšt je vesela vse večjega obiska tako iz Slovenije kot tujine. »Zelo smo zadovoljni in veseli obiska, ki ga je imel muzej v preteklih dveh letih. Lahko zabeležimo preko 40.000 obiskovalcev, kar je za tako specifičen muzej zelo lepo število,« je dejala in dodala, da se je izkazalo kot uspešno, da je muzej odprt skozi vse leto in ne le v adventnem in božičnem času.

Muzej jaslic Brezje v dveh letih obiskalo več kot 40.000 obiskovalcev

Pred nekaj dnevi je prenovljeni Muzej jaslic obhajal drugo obletnico delovanja. Direktorica Romarskega urada Brezje Andreja Eržen Firšt je vesela vse večjega obiska tako iz Slovenije kot tujine. »Zelo smo zadovoljni in veseli obiska, ki ga je imel muzej v preteklih dveh letih. Lahko zabeležimo preko 40.000 obiskovalcev, kar je za tako specifičen muzej zelo lepo število,« je dejala in dodala, da se je izkazalo kot uspešno, da je muzej odprt skozi vse leto in ne le v adventnem in božičnem času.

Alen Salihović

infopogovor

Informativni prispevki

Muzej jaslic Brezje v dveh letih obiskalo več kot 40.000 obiskovalcev

Pred nekaj dnevi je prenovljeni Muzej jaslic obhajal drugo obletnico delovanja. Direktorica Romarskega urada Brezje Andreja Eržen Firšt je vesela vse večjega obiska tako iz Slovenije kot tujine. »Zelo smo zadovoljni in veseli obiska, ki ga je imel muzej v preteklih dveh letih. Lahko zabeležimo preko 40.000 obiskovalcev, kar je za tako specifičen muzej zelo lepo število,« je dejala in dodala, da se je izkazalo kot uspešno, da je muzej odprt skozi vse leto in ne le v adventnem in božičnem času.

VEČ ...|28. 12. 2018
Muzej jaslic Brezje v dveh letih obiskalo več kot 40.000 obiskovalcev

Pred nekaj dnevi je prenovljeni Muzej jaslic obhajal drugo obletnico delovanja. Direktorica Romarskega urada Brezje Andreja Eržen Firšt je vesela vse večjega obiska tako iz Slovenije kot tujine. »Zelo smo zadovoljni in veseli obiska, ki ga je imel muzej v preteklih dveh letih. Lahko zabeležimo preko 40.000 obiskovalcev, kar je za tako specifičen muzej zelo lepo število,« je dejala in dodala, da se je izkazalo kot uspešno, da je muzej odprt skozi vse leto in ne le v adventnem in božičnem času.

infopogovor

infopogovor

Svetovalnica

VEČ ...|25. 12. 2018
Prof. dr. Janez Bogataj o pomenu božiča nekoč in danes.

Zakaj je božič družinski praznik, ko se osredinjamo v najožji skupnosti, ko ob jaslicah premislimo prehojeno in se zazrti v boljše podajamo naprej? Kako so kontemplativno v praznik Jezusovega rojstava vstopali naši predniki in v čem jim je dobro slediti?

Prof. dr. Janez Bogataj o pomenu božiča nekoč in danes.

Zakaj je božič družinski praznik, ko se osredinjamo v najožji skupnosti, ko ob jaslicah premislimo prehojeno in se zazrti v boljše podajamo naprej? Kako so kontemplativno v praznik Jezusovega rojstava vstopali naši predniki in v čem jim je dobro slediti?

Nataša Ličen

izobraževanjespominvzgojapogovor

Svetovalnica

Prof. dr. Janez Bogataj o pomenu božiča nekoč in danes.

Zakaj je božič družinski praznik, ko se osredinjamo v najožji skupnosti, ko ob jaslicah premislimo prehojeno in se zazrti v boljše podajamo naprej? Kako so kontemplativno v praznik Jezusovega rojstava vstopali naši predniki in v čem jim je dobro slediti?

VEČ ...|25. 12. 2018
Prof. dr. Janez Bogataj o pomenu božiča nekoč in danes.

Zakaj je božič družinski praznik, ko se osredinjamo v najožji skupnosti, ko ob jaslicah premislimo prehojeno in se zazrti v boljše podajamo naprej? Kako so kontemplativno v praznik Jezusovega rojstava vstopali naši predniki in v čem jim je dobro slediti?

izobraževanjespominvzgojapogovor

izobraževanjespominvzgojapogovor

Pojdite in učite

VEČ ...|23. 12. 2018
Na Madagaskarju skušali napasti Petra Opeko in njegov misijon

Pred dnevi smo poročali o neuspelem napadu na Petra Opeka. V oddaji smo osvetlili napad, prisluhnili pa tudi misijonarjevemu razmišljanju ob petdesetletnici prisotnosti slovenskih misijonarjev na Madagaskarju.

Na Madagaskarju skušali napasti Petra Opeko in njegov misijon

Pred dnevi smo poročali o neuspelem napadu na Petra Opeka. V oddaji smo osvetlili napad, prisluhnili pa tudi misijonarjevemu razmišljanju ob petdesetletnici prisotnosti slovenskih misijonarjev na Madagaskarju.

Jure Sešek

duhovnostdružba

Pojdite in učite

Na Madagaskarju skušali napasti Petra Opeko in njegov misijon

Pred dnevi smo poročali o neuspelem napadu na Petra Opeka. V oddaji smo osvetlili napad, prisluhnili pa tudi misijonarjevemu razmišljanju ob petdesetletnici prisotnosti slovenskih misijonarjev na Madagaskarju.

VEČ ...|23. 12. 2018
Na Madagaskarju skušali napasti Petra Opeko in njegov misijon

Pred dnevi smo poročali o neuspelem napadu na Petra Opeka. V oddaji smo osvetlili napad, prisluhnili pa tudi misijonarjevemu razmišljanju ob petdesetletnici prisotnosti slovenskih misijonarjev na Madagaskarju.

duhovnostdružba

duhovnostdružba

Priporočamo
|
Aktualno

Globine

VEČ ...|12. 2. 2019
O evtanaziji

V Globinah smo spregovorili o temi, ki zahteva veliko rahločutnosti in dostojanstva do vsakega človeka. Ali je smrt res lahko pravica? Ali lahko upravičeno končamo življenje sočloveka, če je ta neozdravljivo bolan ali trpi neizmerne bolečine? Z nami sta bila Miro Šlibar in p. Toni Brinjovc.

O evtanaziji

V Globinah smo spregovorili o temi, ki zahteva veliko rahločutnosti in dostojanstva do vsakega človeka. Ali je smrt res lahko pravica? Ali lahko upravičeno končamo življenje sočloveka, če je ta neozdravljivo bolan ali trpi neizmerne bolečine? Z nami sta bila Miro Šlibar in p. Toni Brinjovc.

Blaž Lesnik

smrtduhovnostpaliativaevtanazija

Za življenje

VEČ ...|16. 2. 2019
Dr. Andrej Perko in dr. Verena Perko o življenju kot potovanju

Vsi imamo neke cilje, poti in čas za premislek. Kaj nam romanje prinese? Zakaj romamo? Prisluhnite oddaji!

Dr. Andrej Perko in dr. Verena Perko o življenju kot potovanju

Vsi imamo neke cilje, poti in čas za premislek. Kaj nam romanje prinese? Zakaj romamo? Prisluhnite oddaji!

Mateja Subotičanec

duhovnostodnosi

Program zadnjega tedna

VEČ ...|21. 2. 2019
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 21. februar 2019 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 21. februar 2019 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Kmetijska oddaja

VEČ ...|17. 2. 2019
Pravična odkupna cena mesa

V prvem delu oddaje smo gostili agrarnega ekonomista prof. dr. Staneta Kavčiča in se z njim pogovarjali o vprašanjih pravičnih odkupnih cen govejega mesa. O aktualnem razpisu na področju socialnih storitev na kmetiji je spregovorila Andreja Krt Stopar s KGZS, v tretjem delu pa je Aleš Volčič iz Semenarne Ljubljana spregovoril o ponudbi jarih žit.

Pravična odkupna cena mesa

V prvem delu oddaje smo gostili agrarnega ekonomista prof. dr. Staneta Kavčiča in se z njim pogovarjali o vprašanjih pravičnih odkupnih cen govejega mesa. O aktualnem razpisu na področju socialnih storitev na kmetiji je spregovorila Andreja Krt Stopar s KGZS, v tretjem delu pa je Aleš Volčič iz Semenarne Ljubljana spregovoril o ponudbi jarih žit.

Robert Božič

kmetijstvopolitikasvetovanje

Naš gost

VEČ ...|16. 2. 2019
Eden najboljših slovenskih nevrologov dr. Zvezdan Pirtošek

Gostili smo predstojnika katedre za nevrologijo na ljubljanski Medicinski fakulteti in predstojnik Kliničnega oddelka za bolezni živčevja na ljubljanski Nevrološki kliniki. V pogovoru med drugim tudi o tem, zakaj ga fascinira Michalengelova freska Stvarjenje v Siktinski kapeli.

Eden najboljših slovenskih nevrologov dr. Zvezdan Pirtošek

Gostili smo predstojnika katedre za nevrologijo na ljubljanski Medicinski fakulteti in predstojnik Kliničnega oddelka za bolezni živčevja na ljubljanski Nevrološki kliniki. V pogovoru med drugim tudi o tem, zakaj ga fascinira Michalengelova freska Stvarjenje v Siktinski kapeli.

Damijana Medved

demencamožganinevrologijaspominstarost

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|21. 2. 2019
O okusnosti krompirja

V teh dneh večina ljudi hiti z odločanjem glede nakupa semenskega krompirja. V zadnjih letih smo priče zelo veliki ponudbi sort na našem trgu, a ljudje si v večini primerov želimo čimbolj odporen krompir proti boleznim in da bo seveda pridelek okusen. Kako je z okusnostjo je povedal dr. Peter Dolničar s KIS.

O okusnosti krompirja

V teh dneh večina ljudi hiti z odločanjem glede nakupa semenskega krompirja. V zadnjih letih smo priče zelo veliki ponudbi sort na našem trgu, a ljudje si v večini primerov želimo čimbolj odporen krompir proti boleznim in da bo seveda pridelek okusen. Kako je z okusnostjo je povedal dr. Peter Dolničar s KIS.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Bim bam bom

VEČ ...|21. 2. 2019
Bim bam bom dne 21. 2.

Bim bam bom dne 21. 2.

Jure Sešek

Duhovna misel

VEČ ...|21. 2. 2019
Hude besede, namenjene Petru

Pojdi od mene, satan, ker ne misliš na to, kar je Božjega, ampak, kar je človeškega. (Mr 8, 33)

Hude besede, namenjene Petru

Pojdi od mene, satan, ker ne misliš na to, kar je Božjega, ampak, kar je človeškega. (Mr 8, 33)

Gregor Čušin

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|21. 2. 2019
Svetli del

Molile so redovnice - Marijine sestre.

Svetli del

Molile so redovnice - Marijine sestre.

Radio Ognjišče

duhovnost

Svetnik dneva

VEČ ...|21. 2. 2019
Sv. Peter Damiani

Sv. Peter Damiani

Jure Sešek

duhovnostspomin