Pogovor o

VEČ ...|17. 4. 2019
Pastoralno spremljanje družin z majhnimi otroki.

Slovenska škofovska konferenca je posvetila tekoče pastoralno leto spremljanju družin z majhnimi otroki. V pastorali je namreč posebej opazna vrzel v odnosu med župnijo in družinami od časa, ko otroci prejmejo zakrament sv. krsta, do prvega razreda verouka.

Pastoralno spremljanje družin z majhnimi otroki.

Slovenska škofovska konferenca je posvetila tekoče pastoralno leto spremljanju družin z majhnimi otroki. V pastorali je namreč posebej opazna vrzel v odnosu med župnijo in družinami od časa, ko otroci prejmejo zakrament sv. krsta, do prvega razreda verouka.

pogovorduhovnostmladiodnosiotroci

Pogovor o

Pastoralno spremljanje družin z majhnimi otroki.
Slovenska škofovska konferenca je posvetila tekoče pastoralno leto spremljanju družin z majhnimi otroki. V pastorali je namreč posebej opazna vrzel v odnosu med župnijo in družinami od časa, ko otroci prejmejo zakrament sv. krsta, do prvega razreda verouka.
VEČ ...|17. 4. 2019
Pastoralno spremljanje družin z majhnimi otroki.
Slovenska škofovska konferenca je posvetila tekoče pastoralno leto spremljanju družin z majhnimi otroki. V pastorali je namreč posebej opazna vrzel v odnosu med župnijo in družinami od časa, ko otroci prejmejo zakrament sv. krsta, do prvega razreda verouka.

Petra Stopar

pogovorduhovnostmladiodnosiotroci

Svetovalnica

VEČ ...|16. 4. 2019
Skupinski nakup živil

Tokrat smo govorili o skupinskem nakupu živil. Tako kot drugod po svetu se tudi v Sloveniji vedno bolj zavedamo pomena lokalne in ekološko pridelane hrane. Za mnoge je nakup takih živil prevelik finančni zalogaj, zato je pred leti prišla naproti pobuda skupnega nakupa. Več je povedal eden izmed ustanoviteljev projekta Uroš Bric.

Skupinski nakup živil

Tokrat smo govorili o skupinskem nakupu živil. Tako kot drugod po svetu se tudi v Sloveniji vedno bolj zavedamo pomena lokalne in ekološko pridelane hrane. Za mnoge je nakup takih živil prevelik finančni zalogaj, zato je pred leti prišla naproti pobuda skupnega nakupa. Več je povedal eden izmed ustanoviteljev projekta Uroš Bric.

svetovanježivila

Svetovalnica

Skupinski nakup živil
Tokrat smo govorili o skupinskem nakupu živil. Tako kot drugod po svetu se tudi v Sloveniji vedno bolj zavedamo pomena lokalne in ekološko pridelane hrane. Za mnoge je nakup takih živil prevelik finančni zalogaj, zato je pred leti prišla naproti pobuda skupnega nakupa. Več je povedal eden izmed ustanoviteljev projekta Uroš Bric.
VEČ ...|16. 4. 2019
Skupinski nakup živil
Tokrat smo govorili o skupinskem nakupu živil. Tako kot drugod po svetu se tudi v Sloveniji vedno bolj zavedamo pomena lokalne in ekološko pridelane hrane. Za mnoge je nakup takih živil prevelik finančni zalogaj, zato je pred leti prišla naproti pobuda skupnega nakupa. Več je povedal eden izmed ustanoviteljev projekta Uroš Bric.

Blaž Lesnik

svetovanježivila

Za nasmeh

VEČ ...|9. 4. 2019
Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Za nasmeh

Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
VEČ ...|9. 4. 2019
Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

Radijski misijon

VEČ ...|8. 4. 2019
Saso Mugerli: Je bil Bog kdaj najstnik?

Župnik v Šempetru pri Gorici Sašo Mugerli je med mladimi znan predvsem po svojih pesmih. Tema nagovora Je bil Bog tudi kdaj najstnik? je zastavljena teološko nekoliko izzivalno in izhaja iz sklepanja, da je Jezus Bog, kot človek pa je bil tudi najstnik. Najstništvo je izziv za vsakega starša, postavi se vprašanje, koliko zaupamo v mlade.

Saso Mugerli: Je bil Bog kdaj najstnik?

Župnik v Šempetru pri Gorici Sašo Mugerli je med mladimi znan predvsem po svojih pesmih. Tema nagovora Je bil Bog tudi kdaj najstnik? je zastavljena teološko nekoliko izzivalno in izhaja iz sklepanja, da je Jezus Bog, kot človek pa je bil tudi najstnik. Najstništvo je izziv za vsakega starša, postavi se vprašanje, koliko zaupamo v mlade.

Radijski misijon 2019

Radijski misijon

Saso Mugerli: Je bil Bog kdaj najstnik?
Župnik v Šempetru pri Gorici Sašo Mugerli je med mladimi znan predvsem po svojih pesmih. Tema nagovora Je bil Bog tudi kdaj najstnik? je zastavljena teološko nekoliko izzivalno in izhaja iz sklepanja, da je Jezus Bog, kot človek pa je bil tudi najstnik. Najstništvo je izziv za vsakega starša, postavi se vprašanje, koliko zaupamo v mlade.
VEČ ...|8. 4. 2019
Saso Mugerli: Je bil Bog kdaj najstnik?
Župnik v Šempetru pri Gorici Sašo Mugerli je med mladimi znan predvsem po svojih pesmih. Tema nagovora Je bil Bog tudi kdaj najstnik? je zastavljena teološko nekoliko izzivalno in izhaja iz sklepanja, da je Jezus Bog, kot človek pa je bil tudi najstnik. Najstništvo je izziv za vsakega starša, postavi se vprašanje, koliko zaupamo v mlade.

Sašo MugerliNataša Ličen

Radijski misijon 2019

Komentar Domovina.je

VEČ ...|8. 4. 2019
Možnosti in perspektive na EV 2019: Evropska ljudska stranka (EPP) in slovenske pomladne stranke

Pred petimi leti so evropske volitve prinesle veliko zmago za slovensko pomlad, saj so takrat pomladne stranke dobile 5 poslancev od 8. Tako kot takrat, bodo evropske volitve tudi tokrat pokazale prava razmerja v slovenski politiki, še posebej za desno-sredinske stranke.Te volitve bodo dale končni odgovor na vprašanje, katera od vodilnih slovenskih strank, LMŠ ali SDS, uživa večjo podporo volivcev. Za razliko od prejšnjih volitev leta 2014 bo tokrat SLS nastopal z SDS in ne z NSi.Obenem ostaja odprto vprašanje statusa Viktorja Orbana, ki deli Evropsko ljudsko stranko in s tem tudi njene slovenske predstavnice.Evropska ljudska stranka je največja politična skupina v Evropskem parlamentu (EP) in že več kot desetletje vodi Evropsko unijo. EPP združuje krščansko-demokratske, konservativne in liberalno konservativne stranke, ki se označujejo za desno sredinske. Stranka, ki jo bo na volitve vodil nemški Manfred Weber, se v predvolilni kampanji sooča z različnimi problematikami, kot so rast evroskeptičnih strank, migracijska kriza, Brexit in seveda notranja bitka v stranki v zvezi z discipliniranjem, oziroma izključitvijo Fidesza. O tej zadnji temi imajo naše pomladne stranke različna mnenja.Nova Slovenija: močan, novi, a nevaren pristopKljub temu, da sta SLS in NSi na prejšnjih evropskih volitvah nastopili z enotno listo, je vodstvo NSi tokrat sestavila samostojno listo, ki prinaša presenečenja in nov veter. Tokrat Nova Slovenija s pomočjo Ljudmile Novak in dr. Žiga Turka poskuša pritegniti nove, netradicionalne volivce.Izbor Ljudmile Novak za nosilko liste je presenečenje, saj je listo do sedaj uspešno vodil Lojze Peterle, ki sicer ostaja na listi, vendar šele kot tretji kandidat. To odločitev lahko razumemo kot poskus pritegnitve volivcev, ki običajno ne volijo za NSi, a vendar vidijo v Ljudmili Novak desno alternativo, ki nasprotuje SDS oziroma Janezu Janši. Sicer pa se bo šele pokazalo, ali se bodo ti volivci morda obrnili k strankam, kot so LMŠ in SNS, kar se je v preteklosti že dogajalo.Drugo presenečenje je seveda dr. Žiga Turk, ki je bil kot eden od dveh predstavnikov civilne družbe izbran za kandidata na listi NSi-ja. Tukaj se spet vidi želja NSi, da bi pridobila liberalce, ki so se doslej združili samo enkrat (v Državljanski listi), podobno kot so že poskusili na lokalnih volitvah v Ljubljani. Ta manever bi lahko pridobil volivce SMC in bi s tem lahko postavil NSi bolj na sredino. Njihov premik v smeri zahodnega modela krščanske demokracije kaže tudi reakcija v razpravi o statusu Orbana v EPP, saj je NSi edina slovenska stranka iz vrst EPP, ki je podpirala zamrznitev članstva Fidesza.Kljub novemu vetru pa je NSi tudi dala na listo močne osebnosti z dolgo kilometrino v stranki, kot sta Lojze Peterle in Jožef Horvat. Za NSi bodo te volitve preizkus, ali lahko zvišajo svojo podporo pri volivcih in s tem postanejo vplivnejša stranka na slovenski politični sceni.Slovenska demokratska stranka se reorganiziraMedtem, ko večina strank v Sloveniji nasprotuje Orbanu, SDS poleg SLS na zadovoljstvo mainstream medijev ostaja edina zagovornica madžarskega premiera pri nas. Čeprav so iz stranke večkrat prihajale evroskeptične izjave in kritike evropski podpori mednarodnim pogodbam, kot je bila Marakeška deklaracija, je SDS pred kratkim na svojem kongresu ob 30. obletnici ustanovitve stranke ponovila svoje prvotne in pro-evropske politične misli.Med obiskom »spitzen kandidata« EPP na letošnjih evropskih volitvah Manfreda Webra je SDS zagotovila svojo podporo enotni, močni Evropi in Evropski uniji, ki bi več dala na evropsko enotnost in varnost njenih državljanov.SDS je tudi zagotovila, da bo kljub svoji zavezi Evropskiuniji še vedno nasprotovala migracijski politiki odprtih vrat. Kljub poskusu SDS, da bi združila in poenotila svoje volivce, ki segajo desno od sredine pa do bolj radikalnih desnih volivcev, se je na njeni poti do zmage na letošnjih evropskih volitvah pojavila nova, čeprav majhna, nevarnost.Pred tedni se je na twitterju pojavila nova radikalno desna iniciativa imenovana Domovinska Liga, ki ostro nasprotuje Evropski uniji v obstoječi izvedbi, pro-evropskim strankam v EP, in kakršnikoli migracijski politiki EU. Do sedaj pa kaže, da se SDS-a glede te grožnje pretirano ne obremenjuje, saj je predstavila skupno listo z SLS, na kateri so večinoma klasični kandidati. Pri tem se tudi vidi, da je SLS potisnjen na rob, saj je Franc Bogovič šele na četrtem mestu in Franc Kangler mesto za njim na skupni listi.Boj za preživetje Slovenske ljudske strankeKot smo že omenili, je že odločeno, da bosta SLS in NSi na letošnjih volitvah nastopili z ločenima listama. Čeprav se zdi, da je Marjanu Podobniku do sedaj uspelo združiti nekdanje volivce SLS s prvotno skupno listo z Novo ljudsko stranko in s priključkom Zelenih Slovenije pridobiti nekatere mlade ekološke glasove, se je vodstvo stranke kljub temu odločilo za skupno listo z SDS. Že prej so nekateri člani stranke namigovali na to, a ta odločitev ostaja presenečenje, saj SLS kot stranka te možnosti prej ni omenjala.Morda je NSi za to taktiko izvedela že prej in se je zaradi možnosti, da bi padla v skupno listo z SDS, raje odločila za samostojno pot. Na drugi strani je pa morda SLS videl skupno listo s SDS kot edino rešitev pred neuspehom na volitvah oz. smrtjo stranke.Na vsak način pa je vidno, da se SLS res hoče vrniti v politiko, saj se je pripravljena povezovati z SDS, čeprav ostaja nevarnost, da bo v očeh javnosti izpadla kot kmet na šahovnici dominantne stranke desno od sredine.Bitka za osem sedežev v Evropskem parlamentu se nadaljujeVsekakor se stranke slovenske pomladi pripravljajo na volitve z različnimi strategijami. Vidimo pa tudi, da tokrat morda desne stranke ciljajo za 6 sedežev v EP. Je pa treba v zvezi s tem dodati, da se priprave strank na evropske volitve razlikujejo od priprav na državnozborske volitve, saj pri evropskih volitvah stranke poskušajo pripeljati na volišča specifične volivce, ki se običajno udeležujejo teh, sicer manj obiskanih volitev.Danes so vsi igralci te igre že predstavljeni in zdaj se bo začela prava kampanja, ki bo pri nas verjetno ostra. Slovenska pomlad se je zdaj razdelila na NSi, ki se predstavlja kot desno-sredinska stranka, ki povezuje desnico z liberalci in ostaja do sedaj edina resnična alternativa na desnici, in na SDS, ki poskuša na vsak način združevati desno usmerjene volivce preko različnih metod, tudi s skupno listo z SLS.Pomladne stranke bodo težko ponovile volilni uspeh iz leta 2014. Zato ni pomembno, koliko sedežev bo dobila posamezna stranka, ampak koliko jih bo pripadlo pomladnim strankam. Osvojitev petih sedežev bi lahko, kot je zapisal analitik Aleš Maver, lahko pomenila up za prihodnje domače volitve in prihodnost Slovenije.Komentator Domovine Peter Jerman, sicer dijak zadnjega letnika Prve Evropske Šole v Bruslju, bo na Domovini v nekaj člankih predstavil perspektive in možnosti strank iz posameznih političnih skupin na prihajajočih volitvah v Evropski parlament

Možnosti in perspektive na EV 2019: Evropska ljudska stranka (EPP) in slovenske pomladne stranke

Pred petimi leti so evropske volitve prinesle veliko zmago za slovensko pomlad, saj so takrat pomladne stranke dobile 5 poslancev od 8. Tako kot takrat, bodo evropske volitve tudi tokrat pokazale prava razmerja v slovenski politiki, še posebej za desno-sredinske stranke.Te volitve bodo dale končni odgovor na vprašanje, katera od vodilnih slovenskih strank, LMŠ ali SDS, uživa večjo podporo volivcev. Za razliko od prejšnjih volitev leta 2014 bo tokrat SLS nastopal z SDS in ne z NSi.Obenem ostaja odprto vprašanje statusa Viktorja Orbana, ki deli Evropsko ljudsko stranko in s tem tudi njene slovenske predstavnice.Evropska ljudska stranka je največja politična skupina v Evropskem parlamentu (EP) in že več kot desetletje vodi Evropsko unijo. EPP združuje krščansko-demokratske, konservativne in liberalno konservativne stranke, ki se označujejo za desno sredinske. Stranka, ki jo bo na volitve vodil nemški Manfred Weber, se v predvolilni kampanji sooča z različnimi problematikami, kot so rast evroskeptičnih strank, migracijska kriza, Brexit in seveda notranja bitka v stranki v zvezi z discipliniranjem, oziroma izključitvijo Fidesza. O tej zadnji temi imajo naše pomladne stranke različna mnenja.Nova Slovenija: močan, novi, a nevaren pristopKljub temu, da sta SLS in NSi na prejšnjih evropskih volitvah nastopili z enotno listo, je vodstvo NSi tokrat sestavila samostojno listo, ki prinaša presenečenja in nov veter. Tokrat Nova Slovenija s pomočjo Ljudmile Novak in dr. Žiga Turka poskuša pritegniti nove, netradicionalne volivce.Izbor Ljudmile Novak za nosilko liste je presenečenje, saj je listo do sedaj uspešno vodil Lojze Peterle, ki sicer ostaja na listi, vendar šele kot tretji kandidat. To odločitev lahko razumemo kot poskus pritegnitve volivcev, ki običajno ne volijo za NSi, a vendar vidijo v Ljudmili Novak desno alternativo, ki nasprotuje SDS oziroma Janezu Janši. Sicer pa se bo šele pokazalo, ali se bodo ti volivci morda obrnili k strankam, kot so LMŠ in SNS, kar se je v preteklosti že dogajalo.Drugo presenečenje je seveda dr. Žiga Turk, ki je bil kot eden od dveh predstavnikov civilne družbe izbran za kandidata na listi NSi-ja. Tukaj se spet vidi želja NSi, da bi pridobila liberalce, ki so se doslej združili samo enkrat (v Državljanski listi), podobno kot so že poskusili na lokalnih volitvah v Ljubljani. Ta manever bi lahko pridobil volivce SMC in bi s tem lahko postavil NSi bolj na sredino. Njihov premik v smeri zahodnega modela krščanske demokracije kaže tudi reakcija v razpravi o statusu Orbana v EPP, saj je NSi edina slovenska stranka iz vrst EPP, ki je podpirala zamrznitev članstva Fidesza.Kljub novemu vetru pa je NSi tudi dala na listo močne osebnosti z dolgo kilometrino v stranki, kot sta Lojze Peterle in Jožef Horvat. Za NSi bodo te volitve preizkus, ali lahko zvišajo svojo podporo pri volivcih in s tem postanejo vplivnejša stranka na slovenski politični sceni.Slovenska demokratska stranka se reorganiziraMedtem, ko večina strank v Sloveniji nasprotuje Orbanu, SDS poleg SLS na zadovoljstvo mainstream medijev ostaja edina zagovornica madžarskega premiera pri nas. Čeprav so iz stranke večkrat prihajale evroskeptične izjave in kritike evropski podpori mednarodnim pogodbam, kot je bila Marakeška deklaracija, je SDS pred kratkim na svojem kongresu ob 30. obletnici ustanovitve stranke ponovila svoje prvotne in pro-evropske politične misli.Med obiskom »spitzen kandidata« EPP na letošnjih evropskih volitvah Manfreda Webra je SDS zagotovila svojo podporo enotni, močni Evropi in Evropski uniji, ki bi več dala na evropsko enotnost in varnost njenih državljanov.SDS je tudi zagotovila, da bo kljub svoji zavezi Evropskiuniji še vedno nasprotovala migracijski politiki odprtih vrat. Kljub poskusu SDS, da bi združila in poenotila svoje volivce, ki segajo desno od sredine pa do bolj radikalnih desnih volivcev, se je na njeni poti do zmage na letošnjih evropskih volitvah pojavila nova, čeprav majhna, nevarnost.Pred tedni se je na twitterju pojavila nova radikalno desna iniciativa imenovana Domovinska Liga, ki ostro nasprotuje Evropski uniji v obstoječi izvedbi, pro-evropskim strankam v EP, in kakršnikoli migracijski politiki EU. Do sedaj pa kaže, da se SDS-a glede te grožnje pretirano ne obremenjuje, saj je predstavila skupno listo z SLS, na kateri so večinoma klasični kandidati. Pri tem se tudi vidi, da je SLS potisnjen na rob, saj je Franc Bogovič šele na četrtem mestu in Franc Kangler mesto za njim na skupni listi.Boj za preživetje Slovenske ljudske strankeKot smo že omenili, je že odločeno, da bosta SLS in NSi na letošnjih volitvah nastopili z ločenima listama. Čeprav se zdi, da je Marjanu Podobniku do sedaj uspelo združiti nekdanje volivce SLS s prvotno skupno listo z Novo ljudsko stranko in s priključkom Zelenih Slovenije pridobiti nekatere mlade ekološke glasove, se je vodstvo stranke kljub temu odločilo za skupno listo z SDS. Že prej so nekateri člani stranke namigovali na to, a ta odločitev ostaja presenečenje, saj SLS kot stranka te možnosti prej ni omenjala.Morda je NSi za to taktiko izvedela že prej in se je zaradi možnosti, da bi padla v skupno listo z SDS, raje odločila za samostojno pot. Na drugi strani je pa morda SLS videl skupno listo s SDS kot edino rešitev pred neuspehom na volitvah oz. smrtjo stranke.Na vsak način pa je vidno, da se SLS res hoče vrniti v politiko, saj se je pripravljena povezovati z SDS, čeprav ostaja nevarnost, da bo v očeh javnosti izpadla kot kmet na šahovnici dominantne stranke desno od sredine.Bitka za osem sedežev v Evropskem parlamentu se nadaljujeVsekakor se stranke slovenske pomladi pripravljajo na volitve z različnimi strategijami. Vidimo pa tudi, da tokrat morda desne stranke ciljajo za 6 sedežev v EP. Je pa treba v zvezi s tem dodati, da se priprave strank na evropske volitve razlikujejo od priprav na državnozborske volitve, saj pri evropskih volitvah stranke poskušajo pripeljati na volišča specifične volivce, ki se običajno udeležujejo teh, sicer manj obiskanih volitev.Danes so vsi igralci te igre že predstavljeni in zdaj se bo začela prava kampanja, ki bo pri nas verjetno ostra. Slovenska pomlad se je zdaj razdelila na NSi, ki se predstavlja kot desno-sredinska stranka, ki povezuje desnico z liberalci in ostaja do sedaj edina resnična alternativa na desnici, in na SDS, ki poskuša na vsak način združevati desno usmerjene volivce preko različnih metod, tudi s skupno listo z SLS.Pomladne stranke bodo težko ponovile volilni uspeh iz leta 2014. Zato ni pomembno, koliko sedežev bo dobila posamezna stranka, ampak koliko jih bo pripadlo pomladnim strankam. Osvojitev petih sedežev bi lahko, kot je zapisal analitik Aleš Maver, lahko pomenila up za prihodnje domače volitve in prihodnost Slovenije.Komentator Domovine Peter Jerman, sicer dijak zadnjega letnika Prve Evropske Šole v Bruslju, bo na Domovini v nekaj člankih predstavil perspektive in možnosti strank iz posameznih političnih skupin na prihajajočih volitvah v Evropski parlament

infopolitikaEUNSiSLSSDSELSep

Komentar Domovina.je

Možnosti in perspektive na EV 2019: Evropska ljudska stranka (EPP) in slovenske pomladne stranke
Pred petimi leti so evropske volitve prinesle veliko zmago za slovensko pomlad, saj so takrat pomladne stranke dobile 5 poslancev od 8. Tako kot takrat, bodo evropske volitve tudi tokrat pokazale prava razmerja v slovenski politiki, še posebej za desno-sredinske stranke.Te volitve bodo dale končni odgovor na vprašanje, katera od vodilnih slovenskih strank, LMŠ ali SDS, uživa večjo podporo volivcev. Za razliko od prejšnjih volitev leta 2014 bo tokrat SLS nastopal z SDS in ne z NSi.Obenem ostaja odprto vprašanje statusa Viktorja Orbana, ki deli Evropsko ljudsko stranko in s tem tudi njene slovenske predstavnice.Evropska ljudska stranka je največja politična skupina v Evropskem parlamentu (EP) in že več kot desetletje vodi Evropsko unijo. EPP združuje krščansko-demokratske, konservativne in liberalno konservativne stranke, ki se označujejo za desno sredinske. Stranka, ki jo bo na volitve vodil nemški Manfred Weber, se v predvolilni kampanji sooča z različnimi problematikami, kot so rast evroskeptičnih strank, migracijska kriza, Brexit in seveda notranja bitka v stranki v zvezi z discipliniranjem, oziroma izključitvijo Fidesza. O tej zadnji temi imajo naše pomladne stranke različna mnenja.Nova Slovenija: močan, novi, a nevaren pristopKljub temu, da sta SLS in NSi na prejšnjih evropskih volitvah nastopili z enotno listo, je vodstvo NSi tokrat sestavila samostojno listo, ki prinaša presenečenja in nov veter. Tokrat Nova Slovenija s pomočjo Ljudmile Novak in dr. Žiga Turka poskuša pritegniti nove, netradicionalne volivce.Izbor Ljudmile Novak za nosilko liste je presenečenje, saj je listo do sedaj uspešno vodil Lojze Peterle, ki sicer ostaja na listi, vendar šele kot tretji kandidat. To odločitev lahko razumemo kot poskus pritegnitve volivcev, ki običajno ne volijo za NSi, a vendar vidijo v Ljudmili Novak desno alternativo, ki nasprotuje SDS oziroma Janezu Janši. Sicer pa se bo šele pokazalo, ali se bodo ti volivci morda obrnili k strankam, kot so LMŠ in SNS, kar se je v preteklosti že dogajalo.Drugo presenečenje je seveda dr. Žiga Turk, ki je bil kot eden od dveh predstavnikov civilne družbe izbran za kandidata na listi NSi-ja. Tukaj se spet vidi želja NSi, da bi pridobila liberalce, ki so se doslej združili samo enkrat (v Državljanski listi), podobno kot so že poskusili na lokalnih volitvah v Ljubljani. Ta manever bi lahko pridobil volivce SMC in bi s tem lahko postavil NSi bolj na sredino. Njihov premik v smeri zahodnega modela krščanske demokracije kaže tudi reakcija v razpravi o statusu Orbana v EPP, saj je NSi edina slovenska stranka iz vrst EPP, ki je podpirala zamrznitev članstva Fidesza.Kljub novemu vetru pa je NSi tudi dala na listo močne osebnosti z dolgo kilometrino v stranki, kot sta Lojze Peterle in Jožef Horvat. Za NSi bodo te volitve preizkus, ali lahko zvišajo svojo podporo pri volivcih in s tem postanejo vplivnejša stranka na slovenski politični sceni.Slovenska demokratska stranka se reorganiziraMedtem, ko večina strank v Sloveniji nasprotuje Orbanu, SDS poleg SLS na zadovoljstvo mainstream medijev ostaja edina zagovornica madžarskega premiera pri nas. Čeprav so iz stranke večkrat prihajale evroskeptične izjave in kritike evropski podpori mednarodnim pogodbam, kot je bila Marakeška deklaracija, je SDS pred kratkim na svojem kongresu ob 30. obletnici ustanovitve stranke ponovila svoje prvotne in pro-evropske politične misli.Med obiskom »spitzen kandidata« EPP na letošnjih evropskih volitvah Manfreda Webra je SDS zagotovila svojo podporo enotni, močni Evropi in Evropski uniji, ki bi več dala na evropsko enotnost in varnost njenih državljanov.SDS je tudi zagotovila, da bo kljub svoji zavezi Evropskiuniji še vedno nasprotovala migracijski politiki odprtih vrat. Kljub poskusu SDS, da bi združila in poenotila svoje volivce, ki segajo desno od sredine pa do bolj radikalnih desnih volivcev, se je na njeni poti do zmage na letošnjih evropskih volitvah pojavila nova, čeprav majhna, nevarnost.Pred tedni se je na twitterju pojavila nova radikalno desna iniciativa imenovana Domovinska Liga, ki ostro nasprotuje Evropski uniji v obstoječi izvedbi, pro-evropskim strankam v EP, in kakršnikoli migracijski politiki EU. Do sedaj pa kaže, da se SDS-a glede te grožnje pretirano ne obremenjuje, saj je predstavila skupno listo z SLS, na kateri so večinoma klasični kandidati. Pri tem se tudi vidi, da je SLS potisnjen na rob, saj je Franc Bogovič šele na četrtem mestu in Franc Kangler mesto za njim na skupni listi.Boj za preživetje Slovenske ljudske strankeKot smo že omenili, je že odločeno, da bosta SLS in NSi na letošnjih volitvah nastopili z ločenima listama. Čeprav se zdi, da je Marjanu Podobniku do sedaj uspelo združiti nekdanje volivce SLS s prvotno skupno listo z Novo ljudsko stranko in s priključkom Zelenih Slovenije pridobiti nekatere mlade ekološke glasove, se je vodstvo stranke kljub temu odločilo za skupno listo z SDS. Že prej so nekateri člani stranke namigovali na to, a ta odločitev ostaja presenečenje, saj SLS kot stranka te možnosti prej ni omenjala.Morda je NSi za to taktiko izvedela že prej in se je zaradi možnosti, da bi padla v skupno listo z SDS, raje odločila za samostojno pot. Na drugi strani je pa morda SLS videl skupno listo s SDS kot edino rešitev pred neuspehom na volitvah oz. smrtjo stranke.Na vsak način pa je vidno, da se SLS res hoče vrniti v politiko, saj se je pripravljena povezovati z SDS, čeprav ostaja nevarnost, da bo v očeh javnosti izpadla kot kmet na šahovnici dominantne stranke desno od sredine.Bitka za osem sedežev v Evropskem parlamentu se nadaljujeVsekakor se stranke slovenske pomladi pripravljajo na volitve z različnimi strategijami. Vidimo pa tudi, da tokrat morda desne stranke ciljajo za 6 sedežev v EP. Je pa treba v zvezi s tem dodati, da se priprave strank na evropske volitve razlikujejo od priprav na državnozborske volitve, saj pri evropskih volitvah stranke poskušajo pripeljati na volišča specifične volivce, ki se običajno udeležujejo teh, sicer manj obiskanih volitev.Danes so vsi igralci te igre že predstavljeni in zdaj se bo začela prava kampanja, ki bo pri nas verjetno ostra. Slovenska pomlad se je zdaj razdelila na NSi, ki se predstavlja kot desno-sredinska stranka, ki povezuje desnico z liberalci in ostaja do sedaj edina resnična alternativa na desnici, in na SDS, ki poskuša na vsak način združevati desno usmerjene volivce preko različnih metod, tudi s skupno listo z SLS.Pomladne stranke bodo težko ponovile volilni uspeh iz leta 2014. Zato ni pomembno, koliko sedežev bo dobila posamezna stranka, ampak koliko jih bo pripadlo pomladnim strankam. Osvojitev petih sedežev bi lahko, kot je zapisal analitik Aleš Maver, lahko pomenila up za prihodnje domače volitve in prihodnost Slovenije.Komentator Domovine Peter Jerman, sicer dijak zadnjega letnika Prve Evropske Šole v Bruslju, bo na Domovini v nekaj člankih predstavil perspektive in možnosti strank iz posameznih političnih skupin na prihajajočih volitvah v Evropski parlament
VEČ ...|8. 4. 2019
Možnosti in perspektive na EV 2019: Evropska ljudska stranka (EPP) in slovenske pomladne stranke
Pred petimi leti so evropske volitve prinesle veliko zmago za slovensko pomlad, saj so takrat pomladne stranke dobile 5 poslancev od 8. Tako kot takrat, bodo evropske volitve tudi tokrat pokazale prava razmerja v slovenski politiki, še posebej za desno-sredinske stranke.Te volitve bodo dale končni odgovor na vprašanje, katera od vodilnih slovenskih strank, LMŠ ali SDS, uživa večjo podporo volivcev. Za razliko od prejšnjih volitev leta 2014 bo tokrat SLS nastopal z SDS in ne z NSi.Obenem ostaja odprto vprašanje statusa Viktorja Orbana, ki deli Evropsko ljudsko stranko in s tem tudi njene slovenske predstavnice.Evropska ljudska stranka je največja politična skupina v Evropskem parlamentu (EP) in že več kot desetletje vodi Evropsko unijo. EPP združuje krščansko-demokratske, konservativne in liberalno konservativne stranke, ki se označujejo za desno sredinske. Stranka, ki jo bo na volitve vodil nemški Manfred Weber, se v predvolilni kampanji sooča z različnimi problematikami, kot so rast evroskeptičnih strank, migracijska kriza, Brexit in seveda notranja bitka v stranki v zvezi z discipliniranjem, oziroma izključitvijo Fidesza. O tej zadnji temi imajo naše pomladne stranke različna mnenja.Nova Slovenija: močan, novi, a nevaren pristopKljub temu, da sta SLS in NSi na prejšnjih evropskih volitvah nastopili z enotno listo, je vodstvo NSi tokrat sestavila samostojno listo, ki prinaša presenečenja in nov veter. Tokrat Nova Slovenija s pomočjo Ljudmile Novak in dr. Žiga Turka poskuša pritegniti nove, netradicionalne volivce.Izbor Ljudmile Novak za nosilko liste je presenečenje, saj je listo do sedaj uspešno vodil Lojze Peterle, ki sicer ostaja na listi, vendar šele kot tretji kandidat. To odločitev lahko razumemo kot poskus pritegnitve volivcev, ki običajno ne volijo za NSi, a vendar vidijo v Ljudmili Novak desno alternativo, ki nasprotuje SDS oziroma Janezu Janši. Sicer pa se bo šele pokazalo, ali se bodo ti volivci morda obrnili k strankam, kot so LMŠ in SNS, kar se je v preteklosti že dogajalo.Drugo presenečenje je seveda dr. Žiga Turk, ki je bil kot eden od dveh predstavnikov civilne družbe izbran za kandidata na listi NSi-ja. Tukaj se spet vidi želja NSi, da bi pridobila liberalce, ki so se doslej združili samo enkrat (v Državljanski listi), podobno kot so že poskusili na lokalnih volitvah v Ljubljani. Ta manever bi lahko pridobil volivce SMC in bi s tem lahko postavil NSi bolj na sredino. Njihov premik v smeri zahodnega modela krščanske demokracije kaže tudi reakcija v razpravi o statusu Orbana v EPP, saj je NSi edina slovenska stranka iz vrst EPP, ki je podpirala zamrznitev članstva Fidesza.Kljub novemu vetru pa je NSi tudi dala na listo močne osebnosti z dolgo kilometrino v stranki, kot sta Lojze Peterle in Jožef Horvat. Za NSi bodo te volitve preizkus, ali lahko zvišajo svojo podporo pri volivcih in s tem postanejo vplivnejša stranka na slovenski politični sceni.Slovenska demokratska stranka se reorganiziraMedtem, ko večina strank v Sloveniji nasprotuje Orbanu, SDS poleg SLS na zadovoljstvo mainstream medijev ostaja edina zagovornica madžarskega premiera pri nas. Čeprav so iz stranke večkrat prihajale evroskeptične izjave in kritike evropski podpori mednarodnim pogodbam, kot je bila Marakeška deklaracija, je SDS pred kratkim na svojem kongresu ob 30. obletnici ustanovitve stranke ponovila svoje prvotne in pro-evropske politične misli.Med obiskom »spitzen kandidata« EPP na letošnjih evropskih volitvah Manfreda Webra je SDS zagotovila svojo podporo enotni, močni Evropi in Evropski uniji, ki bi več dala na evropsko enotnost in varnost njenih državljanov.SDS je tudi zagotovila, da bo kljub svoji zavezi Evropskiuniji še vedno nasprotovala migracijski politiki odprtih vrat. Kljub poskusu SDS, da bi združila in poenotila svoje volivce, ki segajo desno od sredine pa do bolj radikalnih desnih volivcev, se je na njeni poti do zmage na letošnjih evropskih volitvah pojavila nova, čeprav majhna, nevarnost.Pred tedni se je na twitterju pojavila nova radikalno desna iniciativa imenovana Domovinska Liga, ki ostro nasprotuje Evropski uniji v obstoječi izvedbi, pro-evropskim strankam v EP, in kakršnikoli migracijski politiki EU. Do sedaj pa kaže, da se SDS-a glede te grožnje pretirano ne obremenjuje, saj je predstavila skupno listo z SLS, na kateri so večinoma klasični kandidati. Pri tem se tudi vidi, da je SLS potisnjen na rob, saj je Franc Bogovič šele na četrtem mestu in Franc Kangler mesto za njim na skupni listi.Boj za preživetje Slovenske ljudske strankeKot smo že omenili, je že odločeno, da bosta SLS in NSi na letošnjih volitvah nastopili z ločenima listama. Čeprav se zdi, da je Marjanu Podobniku do sedaj uspelo združiti nekdanje volivce SLS s prvotno skupno listo z Novo ljudsko stranko in s priključkom Zelenih Slovenije pridobiti nekatere mlade ekološke glasove, se je vodstvo stranke kljub temu odločilo za skupno listo z SDS. Že prej so nekateri člani stranke namigovali na to, a ta odločitev ostaja presenečenje, saj SLS kot stranka te možnosti prej ni omenjala.Morda je NSi za to taktiko izvedela že prej in se je zaradi možnosti, da bi padla v skupno listo z SDS, raje odločila za samostojno pot. Na drugi strani je pa morda SLS videl skupno listo s SDS kot edino rešitev pred neuspehom na volitvah oz. smrtjo stranke.Na vsak način pa je vidno, da se SLS res hoče vrniti v politiko, saj se je pripravljena povezovati z SDS, čeprav ostaja nevarnost, da bo v očeh javnosti izpadla kot kmet na šahovnici dominantne stranke desno od sredine.Bitka za osem sedežev v Evropskem parlamentu se nadaljujeVsekakor se stranke slovenske pomladi pripravljajo na volitve z različnimi strategijami. Vidimo pa tudi, da tokrat morda desne stranke ciljajo za 6 sedežev v EP. Je pa treba v zvezi s tem dodati, da se priprave strank na evropske volitve razlikujejo od priprav na državnozborske volitve, saj pri evropskih volitvah stranke poskušajo pripeljati na volišča specifične volivce, ki se običajno udeležujejo teh, sicer manj obiskanih volitev.Danes so vsi igralci te igre že predstavljeni in zdaj se bo začela prava kampanja, ki bo pri nas verjetno ostra. Slovenska pomlad se je zdaj razdelila na NSi, ki se predstavlja kot desno-sredinska stranka, ki povezuje desnico z liberalci in ostaja do sedaj edina resnična alternativa na desnici, in na SDS, ki poskuša na vsak način združevati desno usmerjene volivce preko različnih metod, tudi s skupno listo z SLS.Pomladne stranke bodo težko ponovile volilni uspeh iz leta 2014. Zato ni pomembno, koliko sedežev bo dobila posamezna stranka, ampak koliko jih bo pripadlo pomladnim strankam. Osvojitev petih sedežev bi lahko, kot je zapisal analitik Aleš Maver, lahko pomenila up za prihodnje domače volitve in prihodnost Slovenije.Komentator Domovine Peter Jerman, sicer dijak zadnjega letnika Prve Evropske Šole v Bruslju, bo na Domovini v nekaj člankih predstavil perspektive in možnosti strank iz posameznih političnih skupin na prihajajočih volitvah v Evropski parlament

Peter Jerman

infopolitikaEUNSiSLSSDSELSep

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|7. 4. 2019
Peter Opeka o obisku papeža in pismo mladim

Pogovor s Petrom Opeko o papeževem septembrskem obisku na Madagaskarju in pogovor z nadškofom Alojzijem Cviklom o papeževem posinodalnem pismu mladim. To sta dve glavni temi tokratne oddaje Iz življenja vesoljne Cerkve.

Peter Opeka o obisku papeža in pismo mladim

Pogovor s Petrom Opeko o papeževem septembrskem obisku na Madagaskarju in pogovor z nadškofom Alojzijem Cviklom o papeževem posinodalnem pismu mladim. To sta dve glavni temi tokratne oddaje Iz življenja vesoljne Cerkve.

duhovnostdružbapapež

Iz življenja vesoljne Cerkve

Peter Opeka o obisku papeža in pismo mladim
Pogovor s Petrom Opeko o papeževem septembrskem obisku na Madagaskarju in pogovor z nadškofom Alojzijem Cviklom o papeževem posinodalnem pismu mladim. To sta dve glavni temi tokratne oddaje Iz življenja vesoljne Cerkve.
VEČ ...|7. 4. 2019
Peter Opeka o obisku papeža in pismo mladim
Pogovor s Petrom Opeko o papeževem septembrskem obisku na Madagaskarju in pogovor z nadškofom Alojzijem Cviklom o papeževem posinodalnem pismu mladim. To sta dve glavni temi tokratne oddaje Iz življenja vesoljne Cerkve.

Marta JerebičMatjaž Merljak

duhovnostdružbapapež

Radijski misijon 2019

VEČ ...|7. 4. 2019
Kardinal Luis Antonio Tagle: Cerkev je mlada

Opisujejo ga kot ljudskega človeka, ki zares služi ljudem in konkretno izkazuje Božje usmiljenje. Ljudem pokaže, da je Jezus živ. Prav takšnega smo spoznali tudi mi in takšen je tudi njegov nagovor, v katerem je z besedo mladost zaobjel vso skupnost. Svoj nagovor je začel z mislijo: Moje sporočilo za vse, ki niso več mladi, je, naj se spomnijo, da so nekoč bili mladi. Tako bomo razumeli današnjo mladino. Mladim v današnjih časih pa bi sporočil: Čez nekaj let ne boste več mladi, vendar boste mlade poznali in skrbeli za tiste, ki bodo prišli za vami.

Kardinal Luis Antonio Tagle: Cerkev je mlada

Opisujejo ga kot ljudskega človeka, ki zares služi ljudem in konkretno izkazuje Božje usmiljenje. Ljudem pokaže, da je Jezus živ. Prav takšnega smo spoznali tudi mi in takšen je tudi njegov nagovor, v katerem je z besedo mladost zaobjel vso skupnost. Svoj nagovor je začel z mislijo: Moje sporočilo za vse, ki niso več mladi, je, naj se spomnijo, da so nekoč bili mladi. Tako bomo razumeli današnjo mladino. Mladim v današnjih časih pa bi sporočil: Čez nekaj let ne boste več mladi, vendar boste mlade poznali in skrbeli za tiste, ki bodo prišli za vami.

Radijski misijon 2019

Radijski misijon 2019

Kardinal Luis Antonio Tagle: Cerkev je mlada
Opisujejo ga kot ljudskega človeka, ki zares služi ljudem in konkretno izkazuje Božje usmiljenje. Ljudem pokaže, da je Jezus živ. Prav takšnega smo spoznali tudi mi in takšen je tudi njegov nagovor, v katerem je z besedo mladost zaobjel vso skupnost. Svoj nagovor je začel z mislijo: Moje sporočilo za vse, ki niso več mladi, je, naj se spomnijo, da so nekoč bili mladi. Tako bomo razumeli današnjo mladino. Mladim v današnjih časih pa bi sporočil: Čez nekaj let ne boste več mladi, vendar boste mlade poznali in skrbeli za tiste, ki bodo prišli za vami.
VEČ ...|7. 4. 2019
Kardinal Luis Antonio Tagle: Cerkev je mlada
Opisujejo ga kot ljudskega človeka, ki zares služi ljudem in konkretno izkazuje Božje usmiljenje. Ljudem pokaže, da je Jezus živ. Prav takšnega smo spoznali tudi mi in takšen je tudi njegov nagovor, v katerem je z besedo mladost zaobjel vso skupnost. Svoj nagovor je začel z mislijo: Moje sporočilo za vse, ki niso več mladi, je, naj se spomnijo, da so nekoč bili mladi. Tako bomo razumeli današnjo mladino. Mladim v današnjih časih pa bi sporočil: Čez nekaj let ne boste več mladi, vendar boste mlade poznali in skrbeli za tiste, ki bodo prišli za vami.

Kardinal Luis Antonio Tagle

Radijski misijon 2019

Informativni prispevki

VEČ ...|5. 4. 2019
Horvat in Dobovšek kritična do osnutka nacionalnega reformnega programa vlade

Vlada se je seznanila z osnutkom nacionalnega reformnega programa za letošnje in prihodnje leto. V dokument so vključeni tudi ukrepi za doseganje priporočil Evropske komisije. Osnovni cilj ekonomske politike Marjana Šarca je spodbujanje konkurenčnosti in produktivnosti gospodarstva, načrtovane so tudi spremembe na davčnem in pokojninskem področju. Program sta za naš radio komentirala poslanec NSi Jožef Horvat in predsednik stranke Dobra država Bojan Dobovšek.

Horvat in Dobovšek kritična do osnutka nacionalnega reformnega programa vlade

Vlada se je seznanila z osnutkom nacionalnega reformnega programa za letošnje in prihodnje leto. V dokument so vključeni tudi ukrepi za doseganje priporočil Evropske komisije. Osnovni cilj ekonomske politike Marjana Šarca je spodbujanje konkurenčnosti in produktivnosti gospodarstva, načrtovane so tudi spremembe na davčnem in pokojninskem področju. Program sta za naš radio komentirala poslanec NSi Jožef Horvat in predsednik stranke Dobra država Bojan Dobovšek.

infopolitikavladabojan dobovšekjožef horvatnsidobra država

Informativni prispevki

Horvat in Dobovšek kritična do osnutka nacionalnega reformnega programa vlade
Vlada se je seznanila z osnutkom nacionalnega reformnega programa za letošnje in prihodnje leto. V dokument so vključeni tudi ukrepi za doseganje priporočil Evropske komisije. Osnovni cilj ekonomske politike Marjana Šarca je spodbujanje konkurenčnosti in produktivnosti gospodarstva, načrtovane so tudi spremembe na davčnem in pokojninskem področju. Program sta za naš radio komentirala poslanec NSi Jožef Horvat in predsednik stranke Dobra država Bojan Dobovšek.
VEČ ...|5. 4. 2019
Horvat in Dobovšek kritična do osnutka nacionalnega reformnega programa vlade
Vlada se je seznanila z osnutkom nacionalnega reformnega programa za letošnje in prihodnje leto. V dokument so vključeni tudi ukrepi za doseganje priporočil Evropske komisije. Osnovni cilj ekonomske politike Marjana Šarca je spodbujanje konkurenčnosti in produktivnosti gospodarstva, načrtovane so tudi spremembe na davčnem in pokojninskem področju. Program sta za naš radio komentirala poslanec NSi Jožef Horvat in predsednik stranke Dobra država Bojan Dobovšek.

Alen Salihović

infopolitikavladabojan dobovšekjožef horvatnsidobra država

Informativni prispevki

VEČ ...|4. 4. 2019
Težave v družinski medicini se poznajo pri večjem obisku urgentnih centrov

Sveti več zdravstvenih ustanov po državi so se v teh dneh ukvarjali s programi dela in finančnimi načrti za letos. Ponekod so precej optimistični. Kako je v Slovenj Gradcu, smo vprašali direktorja tamkajšnje bolnišnice Janeza Lavreta. V pogovoru je komentiral tudi menjavo na vrhu pristojnega ministrstva in nevzdržne razmere v veji družinske medicine.

Težave v družinski medicini se poznajo pri večjem obisku urgentnih centrov

Sveti več zdravstvenih ustanov po državi so se v teh dneh ukvarjali s programi dela in finančnimi načrti za letos. Ponekod so precej optimistični. Kako je v Slovenj Gradcu, smo vprašali direktorja tamkajšnje bolnišnice Janeza Lavreta. V pogovoru je komentiral tudi menjavo na vrhu pristojnega ministrstva in nevzdržne razmere v veji družinske medicine.

infopogovorpolitikazdravstvo

Informativni prispevki

Težave v družinski medicini se poznajo pri večjem obisku urgentnih centrov
Sveti več zdravstvenih ustanov po državi so se v teh dneh ukvarjali s programi dela in finančnimi načrti za letos. Ponekod so precej optimistični. Kako je v Slovenj Gradcu, smo vprašali direktorja tamkajšnje bolnišnice Janeza Lavreta. V pogovoru je komentiral tudi menjavo na vrhu pristojnega ministrstva in nevzdržne razmere v veji družinske medicine.
VEČ ...|4. 4. 2019
Težave v družinski medicini se poznajo pri večjem obisku urgentnih centrov
Sveti več zdravstvenih ustanov po državi so se v teh dneh ukvarjali s programi dela in finančnimi načrti za letos. Ponekod so precej optimistični. Kako je v Slovenj Gradcu, smo vprašali direktorja tamkajšnje bolnišnice Janeza Lavreta. V pogovoru je komentiral tudi menjavo na vrhu pristojnega ministrstva in nevzdržne razmere v veji družinske medicine.

Helena Škrlec

infopogovorpolitikazdravstvo

Za nasmeh

VEČ ...|3. 4. 2019
Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Za nasmeh

Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
VEČ ...|3. 4. 2019
Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 4. 2019
Župan Ivanušič: Kmetje v Prekmurju si, prej kot nizkih odškodnin, želijo odstranitev ograje na meji

Država je po migrantskem valu na številnih odsekih meje s Hrvaško postavila novo panelno ograjo. Ponekod ta seže tudi na kmetijska zemljišča. Zaradi tega je upad pridelka nekoliko manjši, še naprej pa je oteženo delo na kmetijskih površinah. Kmetje iz Prekmurja so za izpad od države prejeli od 20 do 50 evrov na leto. Za postavitev ograje pa je država do lani maja odštela skoraj 14 milijonov. Kot nam je povedal župan občine Razkrižje Stanko Ivanušič si kmetje, prej kot nizke odškodnine želijo odstranitev panelne ograje.

Župan Ivanušič: Kmetje v Prekmurju si, prej kot nizkih odškodnin, želijo odstranitev ograje na meji

Država je po migrantskem valu na številnih odsekih meje s Hrvaško postavila novo panelno ograjo. Ponekod ta seže tudi na kmetijska zemljišča. Zaradi tega je upad pridelka nekoliko manjši, še naprej pa je oteženo delo na kmetijskih površinah. Kmetje iz Prekmurja so za izpad od države prejeli od 20 do 50 evrov na leto. Za postavitev ograje pa je država do lani maja odštela skoraj 14 milijonov. Kot nam je povedal župan občine Razkrižje Stanko Ivanušič si kmetje, prej kot nizke odškodnine želijo odstranitev panelne ograje.

mejaograjamigracijekmetjeizobraževanjeinfopolitika

Informativni prispevki

Župan Ivanušič: Kmetje v Prekmurju si, prej kot nizkih odškodnin, želijo odstranitev ograje na meji
Država je po migrantskem valu na številnih odsekih meje s Hrvaško postavila novo panelno ograjo. Ponekod ta seže tudi na kmetijska zemljišča. Zaradi tega je upad pridelka nekoliko manjši, še naprej pa je oteženo delo na kmetijskih površinah. Kmetje iz Prekmurja so za izpad od države prejeli od 20 do 50 evrov na leto. Za postavitev ograje pa je država do lani maja odštela skoraj 14 milijonov. Kot nam je povedal župan občine Razkrižje Stanko Ivanušič si kmetje, prej kot nizke odškodnine želijo odstranitev panelne ograje.
VEČ ...|3. 4. 2019
Župan Ivanušič: Kmetje v Prekmurju si, prej kot nizkih odškodnin, želijo odstranitev ograje na meji
Država je po migrantskem valu na številnih odsekih meje s Hrvaško postavila novo panelno ograjo. Ponekod ta seže tudi na kmetijska zemljišča. Zaradi tega je upad pridelka nekoliko manjši, še naprej pa je oteženo delo na kmetijskih površinah. Kmetje iz Prekmurja so za izpad od države prejeli od 20 do 50 evrov na leto. Za postavitev ograje pa je država do lani maja odštela skoraj 14 milijonov. Kot nam je povedal župan občine Razkrižje Stanko Ivanušič si kmetje, prej kot nizke odškodnine želijo odstranitev panelne ograje.

Alen Salihović

mejaograjamigracijekmetjeizobraževanjeinfopolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|1. 4. 2019
Kaj bo odločilno za uspeh na evropskih volitvah?

Slaba dva meseca nas loči do volitev v Evropski parlament. Stranke so že predstavile kandidatne liste, pri tem pa poskrbele tudi za nekaj presenečenj. Med te sodijo liste z manj znanimi kandidati, nekateri prestopi, pa tudi sodelovanje SDS in SLS s skupno listo. Sodelavec Inštituta za politični menedžment dr. Alem Maksuti meni, da bo za končni rezultat bistvena volilna udeležba in pa delovanje tekom kampanje.

Kaj bo odločilno za uspeh na evropskih volitvah?

Slaba dva meseca nas loči do volitev v Evropski parlament. Stranke so že predstavile kandidatne liste, pri tem pa poskrbele tudi za nekaj presenečenj. Med te sodijo liste z manj znanimi kandidati, nekateri prestopi, pa tudi sodelovanje SDS in SLS s skupno listo. Sodelavec Inštituta za politični menedžment dr. Alem Maksuti meni, da bo za končni rezultat bistvena volilna udeležba in pa delovanje tekom kampanje.

infopogovorpolitika

Informativni prispevki

Kaj bo odločilno za uspeh na evropskih volitvah?
Slaba dva meseca nas loči do volitev v Evropski parlament. Stranke so že predstavile kandidatne liste, pri tem pa poskrbele tudi za nekaj presenečenj. Med te sodijo liste z manj znanimi kandidati, nekateri prestopi, pa tudi sodelovanje SDS in SLS s skupno listo. Sodelavec Inštituta za politični menedžment dr. Alem Maksuti meni, da bo za končni rezultat bistvena volilna udeležba in pa delovanje tekom kampanje.
VEČ ...|1. 4. 2019
Kaj bo odločilno za uspeh na evropskih volitvah?
Slaba dva meseca nas loči do volitev v Evropski parlament. Stranke so že predstavile kandidatne liste, pri tem pa poskrbele tudi za nekaj presenečenj. Med te sodijo liste z manj znanimi kandidati, nekateri prestopi, pa tudi sodelovanje SDS in SLS s skupno listo. Sodelavec Inštituta za politični menedžment dr. Alem Maksuti meni, da bo za končni rezultat bistvena volilna udeležba in pa delovanje tekom kampanje.

Andrej Šinko

infopogovorpolitika

Z ljudmi na poti

VEČ ...|31. 3. 2019
Zhanghua Ye, Kitajka v Sloveniji

Gostili smo Zhanghua Ye, ki se je kot otrok iz Kitajske preselila v Slovenijo, bila tukaj vpisana v osnovno šolo, končala študij ekonomije in si ustvarila družino. Izvedeli boste nekaj o njenem življenju in tudi tem, kako je svojo poslovno pot povezala z nekdanjo domovino.

Zhanghua Ye, Kitajka v Sloveniji

Gostili smo Zhanghua Ye, ki se je kot otrok iz Kitajske preselila v Slovenijo, bila tukaj vpisana v osnovno šolo, končala študij ekonomije in si ustvarila družino. Izvedeli boste nekaj o njenem življenju in tudi tem, kako je svojo poslovno pot povezala z nekdanjo domovino.

družbapogovor

Z ljudmi na poti

Zhanghua Ye, Kitajka v Sloveniji
Gostili smo Zhanghua Ye, ki se je kot otrok iz Kitajske preselila v Slovenijo, bila tukaj vpisana v osnovno šolo, končala študij ekonomije in si ustvarila družino. Izvedeli boste nekaj o njenem življenju in tudi tem, kako je svojo poslovno pot povezala z nekdanjo domovino.
VEČ ...|31. 3. 2019
Zhanghua Ye, Kitajka v Sloveniji
Gostili smo Zhanghua Ye, ki se je kot otrok iz Kitajske preselila v Slovenijo, bila tukaj vpisana v osnovno šolo, končala študij ekonomije in si ustvarila družino. Izvedeli boste nekaj o njenem življenju in tudi tem, kako je svojo poslovno pot povezala z nekdanjo domovino.

Andrej Šinko

družbapogovor

Za nasmeh

VEČ ...|31. 3. 2019
Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Za nasmeh

Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
VEČ ...|31. 3. 2019
Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

Petkov večer

VEČ ...|29. 3. 2019
Predstavitev muzikala Nune v akciji

Na pot stopa nov muzikal Nune v akciji. Spoznajte glasbeno komedijo, ki prinaša svežino, radosten pogled v samostan, dobro glasbo in izvrstno igro dela ekipe rekordne predstave Mamma mia!.

Predstavitev muzikala Nune v akciji

Na pot stopa nov muzikal Nune v akciji. Spoznajte glasbeno komedijo, ki prinaša svežino, radosten pogled v samostan, dobro glasbo in izvrstno igro dela ekipe rekordne predstave Mamma mia!.

muzikalNune v akcijekulturapogovor

Petkov večer

Predstavitev muzikala Nune v akciji
Na pot stopa nov muzikal Nune v akciji. Spoznajte glasbeno komedijo, ki prinaša svežino, radosten pogled v samostan, dobro glasbo in izvrstno igro dela ekipe rekordne predstave Mamma mia!.
VEČ ...|29. 3. 2019
Predstavitev muzikala Nune v akciji
Na pot stopa nov muzikal Nune v akciji. Spoznajte glasbeno komedijo, ki prinaša svežino, radosten pogled v samostan, dobro glasbo in izvrstno igro dela ekipe rekordne predstave Mamma mia!.

Jure Sešek

muzikalNune v akcijekulturapogovor

Za nasmeh

VEČ ...|29. 3. 2019
Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Za nasmeh

Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
VEČ ...|29. 3. 2019
Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

Komentar Časnik.si

VEČ ...|27. 3. 2019
Drago Čepar - Demografska politika: Ali vlada potrebuje daljnogled?

Strahovit primanjkljaj ljudi v delovni starosti bo vsako leto za 10.000 do 15.000 večji, že sedaj pa veže roke gospodarstvu. Poleti smo po radiu slišali, da gostinci zaposlijo vsakega, ki lahko hodi. Podjetja so ponujala nagrado tistemu, ki bi priskrbel določene poklice. Klinike ne obratujejo, ker ni zdravnikov … Plujemo proti ledeni gori, katere vrh je vedno višje nad gladino, kapitan pa, kot na Titaniku, ne gleda naprej, ampak se posveča hitrostnim rekordom. Ne vpraša se, ali bo imel kdo graditi na »dolgoročnih razvojnih temeljih Slovenije«.

Celoten komentar si lahko preberete tukaj.

Drago Čepar - Demografska politika: Ali vlada potrebuje daljnogled?

Strahovit primanjkljaj ljudi v delovni starosti bo vsako leto za 10.000 do 15.000 večji, že sedaj pa veže roke gospodarstvu. Poleti smo po radiu slišali, da gostinci zaposlijo vsakega, ki lahko hodi. Podjetja so ponujala nagrado tistemu, ki bi priskrbel določene poklice. Klinike ne obratujejo, ker ni zdravnikov … Plujemo proti ledeni gori, katere vrh je vedno višje nad gladino, kapitan pa, kot na Titaniku, ne gleda naprej, ampak se posveča hitrostnim rekordom. Ne vpraša se, ali bo imel kdo graditi na »dolgoročnih razvojnih temeljih Slovenije«.

Celoten komentar si lahko preberete tukaj.

komentardružbademografijarodnostpolitika

Komentar Časnik.si

Drago Čepar - Demografska politika: Ali vlada potrebuje daljnogled?
Strahovit primanjkljaj ljudi v delovni starosti bo vsako leto za 10.000 do 15.000 večji, že sedaj pa veže roke gospodarstvu. Poleti smo po radiu slišali, da gostinci zaposlijo vsakega, ki lahko hodi. Podjetja so ponujala nagrado tistemu, ki bi priskrbel določene poklice. Klinike ne obratujejo, ker ni zdravnikov … Plujemo proti ledeni gori, katere vrh je vedno višje nad gladino, kapitan pa, kot na Titaniku, ne gleda naprej, ampak se posveča hitrostnim rekordom. Ne vpraša se, ali bo imel kdo graditi na »dolgoročnih razvojnih temeljih Slovenije«.

Celoten komentar si lahko preberete tukaj.
VEČ ...|27. 3. 2019
Drago Čepar - Demografska politika: Ali vlada potrebuje daljnogled?
Strahovit primanjkljaj ljudi v delovni starosti bo vsako leto za 10.000 do 15.000 večji, že sedaj pa veže roke gospodarstvu. Poleti smo po radiu slišali, da gostinci zaposlijo vsakega, ki lahko hodi. Podjetja so ponujala nagrado tistemu, ki bi priskrbel določene poklice. Klinike ne obratujejo, ker ni zdravnikov … Plujemo proti ledeni gori, katere vrh je vedno višje nad gladino, kapitan pa, kot na Titaniku, ne gleda naprej, ampak se posveča hitrostnim rekordom. Ne vpraša se, ali bo imel kdo graditi na »dolgoročnih razvojnih temeljih Slovenije«.

Celoten komentar si lahko preberete tukaj.

Drago Čepar

komentardružbademografijarodnostpolitika

Za nasmeh

VEČ ...|23. 3. 2019
Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Za nasmeh

Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
VEČ ...|23. 3. 2019
Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

Naš pogled

VEČ ...|19. 3. 2019
Skodelica kave

Vodstvo vsake medijske hiše se samo odloča, kakšno bo razmerje med zgodbami, ki prinašajo poslušanost, branost ali gledanost in s tem novce, in tistimi, ki se zgolj dotaknejo srca in se merijo v klasičnemu marketingu in uspešnim ekonomistom precej manj vredni duhovni valuti.

Skodelica kave

Vodstvo vsake medijske hiše se samo odloča, kakšno bo razmerje med zgodbami, ki prinašajo poslušanost, branost ali gledanost in s tem novce, in tistimi, ki se zgolj dotaknejo srca in se merijo v klasičnemu marketingu in uspešnim ekonomistom precej manj vredni duhovni valuti.

komentarmedijiRadio Ognjišče

Naš pogled

Skodelica kave
Vodstvo vsake medijske hiše se samo odloča, kakšno bo razmerje med zgodbami, ki prinašajo poslušanost, branost ali gledanost in s tem novce, in tistimi, ki se zgolj dotaknejo srca in se merijo v klasičnemu marketingu in uspešnim ekonomistom precej manj vredni duhovni valuti.
VEČ ...|19. 3. 2019
Skodelica kave
Vodstvo vsake medijske hiše se samo odloča, kakšno bo razmerje med zgodbami, ki prinašajo poslušanost, branost ali gledanost in s tem novce, in tistimi, ki se zgolj dotaknejo srca in se merijo v klasičnemu marketingu in uspešnim ekonomistom precej manj vredni duhovni valuti.

Marjan Bunič

komentarmedijiRadio Ognjišče

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|19. 3. 2019
Seneno mleko

Kakšne dobrobiti prinaša t.i. seneno mleko, je povedala svetovalka Anja Mežan s KGZ Novo mesto.

Seneno mleko

Kakšne dobrobiti prinaša t.i. seneno mleko, je povedala svetovalka Anja Mežan s KGZ Novo mesto.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Seneno mleko
Kakšne dobrobiti prinaša t.i. seneno mleko, je povedala svetovalka Anja Mežan s KGZ Novo mesto.
VEČ ...|19. 3. 2019
Seneno mleko
Kakšne dobrobiti prinaša t.i. seneno mleko, je povedala svetovalka Anja Mežan s KGZ Novo mesto.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|18. 3. 2019
Orehi

Klicala je poslušalka, ki ima po površini temne orehe ter jo je zanimalo, ali jih lahko opere in kako to naredi ter tudi ali naj zmlete orehe popari z vročim ali shladnim mlekom. S. Nikolina odgovarja, da naj orehova jedrca temeljito opere in osuši, tako bo temna lupinica šla stran. Šele ko bodo dobro suhi, naj jih zmelje. Za nadev orehe popari z vrelo sladko smetano ali mlekom z dodatkom maščobe. Tako manj peče zgaga. Lahko pa jih tudi strese v vrlo mleko z maslom ali smetano, premeša in odstavi. Ena od poslušalk je dodala, da k orehom doda malo vina (belega in rdečega) in tudi ni težav z zgago. Lahko poskusite tudi s sokom pomaranče ali mandarine.

Orehi

Klicala je poslušalka, ki ima po površini temne orehe ter jo je zanimalo, ali jih lahko opere in kako to naredi ter tudi ali naj zmlete orehe popari z vročim ali shladnim mlekom. S. Nikolina odgovarja, da naj orehova jedrca temeljito opere in osuši, tako bo temna lupinica šla stran. Šele ko bodo dobro suhi, naj jih zmelje. Za nadev orehe popari z vrelo sladko smetano ali mlekom z dodatkom maščobe. Tako manj peče zgaga. Lahko pa jih tudi strese v vrlo mleko z maslom ali smetano, premeša in odstavi. Ena od poslušalk je dodala, da k orehom doda malo vina (belega in rdečega) in tudi ni težav z zgago. Lahko poskusite tudi s sokom pomaranče ali mandarine.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Orehi
Klicala je poslušalka, ki ima po površini temne orehe ter jo je zanimalo, ali jih lahko opere in kako to naredi ter tudi ali naj zmlete orehe popari z vročim ali shladnim mlekom. S. Nikolina odgovarja, da naj orehova jedrca temeljito opere in osuši, tako bo temna lupinica šla stran. Šele ko bodo dobro suhi, naj jih zmelje. Za nadev orehe popari z vrelo sladko smetano ali mlekom z dodatkom maščobe. Tako manj peče zgaga. Lahko pa jih tudi strese v vrlo mleko z maslom ali smetano, premeša in odstavi. Ena od poslušalk je dodala, da k orehom doda malo vina (belega in rdečega) in tudi ni težav z zgago. Lahko poskusite tudi s sokom pomaranče ali mandarine.
VEČ ...|18. 3. 2019
Orehi
Klicala je poslušalka, ki ima po površini temne orehe ter jo je zanimalo, ali jih lahko opere in kako to naredi ter tudi ali naj zmlete orehe popari z vročim ali shladnim mlekom. S. Nikolina odgovarja, da naj orehova jedrca temeljito opere in osuši, tako bo temna lupinica šla stran. Šele ko bodo dobro suhi, naj jih zmelje. Za nadev orehe popari z vrelo sladko smetano ali mlekom z dodatkom maščobe. Tako manj peče zgaga. Lahko pa jih tudi strese v vrlo mleko z maslom ali smetano, premeša in odstavi. Ena od poslušalk je dodala, da k orehom doda malo vina (belega in rdečega) in tudi ni težav z zgago. Lahko poskusite tudi s sokom pomaranče ali mandarine.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kmetijska oddaja

VEČ ...|17. 3. 2019
Posvet ZZS in nasveti za dognojevanje ozimin v EKO pridelavi

Letošnji posvet zadružnikov odmeva zaradi napovedi skorajšnje prestavitve resolucije o razvoju slovenskega kmetijstva in nenavadnega nastopa predsednika vlade.

Posvet ZZS in nasveti za dognojevanje ozimin v EKO pridelavi

Letošnji posvet zadružnikov odmeva zaradi napovedi skorajšnje prestavitve resolucije o razvoju slovenskega kmetijstva in nenavadnega nastopa predsednika vlade.

infokmetijstvonaravasvetovanje

Kmetijska oddaja

Posvet ZZS in nasveti za dognojevanje ozimin v EKO pridelavi
Letošnji posvet zadružnikov odmeva zaradi napovedi skorajšnje prestavitve resolucije o razvoju slovenskega kmetijstva in nenavadnega nastopa predsednika vlade.
VEČ ...|17. 3. 2019
Posvet ZZS in nasveti za dognojevanje ozimin v EKO pridelavi
Letošnji posvet zadružnikov odmeva zaradi napovedi skorajšnje prestavitve resolucije o razvoju slovenskega kmetijstva in nenavadnega nastopa predsednika vlade.

Robert Božič

infokmetijstvonaravasvetovanje

Petkov večer

VEČ ...|15. 3. 2019
Poljska

Tokrat smo z besedo in glasbo romali po poti, ki so jo ubrali romarji župnije Srednja vas v Bohinju z župnikom g. Martinom Golobom. Veličastna in nemirna preteklost odseva v poljski sedanjosti. Slovenska maša, darovana pri oltarju z milostno podobo cestohowske Matere Božje, srečanje s Poljaki, večni opomin v Oscwiecimu, ljubezen, Božje usmiljenje in zaupanje v Odrešenika in devico Marijo, živahnost Krakova in skrivnosti podzemnega solnega sveta. In še veliko več, ko se kot nekoč, romarji povežejo in so pravi sopotnik drug drugemu.

Poljska

Tokrat smo z besedo in glasbo romali po poti, ki so jo ubrali romarji župnije Srednja vas v Bohinju z župnikom g. Martinom Golobom. Veličastna in nemirna preteklost odseva v poljski sedanjosti. Slovenska maša, darovana pri oltarju z milostno podobo cestohowske Matere Božje, srečanje s Poljaki, večni opomin v Oscwiecimu, ljubezen, Božje usmiljenje in zaupanje v Odrešenika in devico Marijo, živahnost Krakova in skrivnosti podzemnega solnega sveta. In še veliko več, ko se kot nekoč, romarji povežejo in so pravi sopotnik drug drugemu.

družbaduhovnostizobraževanjespominromanje

Petkov večer

Poljska
Tokrat smo z besedo in glasbo romali po poti, ki so jo ubrali romarji župnije Srednja vas v Bohinju z župnikom g. Martinom Golobom. Veličastna in nemirna preteklost odseva v poljski sedanjosti. Slovenska maša, darovana pri oltarju z milostno podobo cestohowske Matere Božje, srečanje s Poljaki, večni opomin v Oscwiecimu, ljubezen, Božje usmiljenje in zaupanje v Odrešenika in devico Marijo, živahnost Krakova in skrivnosti podzemnega solnega sveta. In še veliko več, ko se kot nekoč, romarji povežejo in so pravi sopotnik drug drugemu.
VEČ ...|15. 3. 2019
Poljska
Tokrat smo z besedo in glasbo romali po poti, ki so jo ubrali romarji župnije Srednja vas v Bohinju z župnikom g. Martinom Golobom. Veličastna in nemirna preteklost odseva v poljski sedanjosti. Slovenska maša, darovana pri oltarju z milostno podobo cestohowske Matere Božje, srečanje s Poljaki, večni opomin v Oscwiecimu, ljubezen, Božje usmiljenje in zaupanje v Odrešenika in devico Marijo, živahnost Krakova in skrivnosti podzemnega solnega sveta. In še veliko več, ko se kot nekoč, romarji povežejo in so pravi sopotnik drug drugemu.

Alenka Žibert

družbaduhovnostizobraževanjespominromanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|15. 3. 2019
Spomladansko gnojenje v EKO pridelavi žit

Mateja Strgulec, svetovalka specialistka s KGZ Novo Mesto, je spregovorila o zakonitsotih spomladanskega gnojenja žit v EKO pridelavi.
Več o kmetijskih temah!

Spomladansko gnojenje v EKO pridelavi žit

Mateja Strgulec, svetovalka specialistka s KGZ Novo Mesto, je spregovorila o zakonitsotih spomladanskega gnojenja žit v EKO pridelavi.
Več o kmetijskih temah!

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Spomladansko gnojenje v EKO pridelavi žit
Mateja Strgulec, svetovalka specialistka s KGZ Novo Mesto, je spregovorila o zakonitsotih spomladanskega gnojenja žit v EKO pridelavi.
Več o kmetijskih temah!
VEČ ...|15. 3. 2019
Spomladansko gnojenje v EKO pridelavi žit
Mateja Strgulec, svetovalka specialistka s KGZ Novo Mesto, je spregovorila o zakonitsotih spomladanskega gnojenja žit v EKO pridelavi.
Več o kmetijskih temah!

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Informativni prispevki

VEČ ...|15. 3. 2019
Katoliški pedagogi že 30 let v Sloveniji

Društvo katoliških pedagogov Slovenije bo jutri praznovalo 30. obletnico ustanovitve. Po pogledu nazaj se bodo ozrli tudi naprej, je povedala predsednica društva Marija Žabjek.»Mislim, da bomo še bolj zavezani delu na osebnostni rasti učiteljev in preko tega tudi na osebnosti rasti mladih ljudi. In na različne oblike ali samega druženja, ker sem prepričana, da je druženje tudi izredno pomembno za izmenjavo izkušenj in razmišljanj, kaj in kako narediti bolje in z novimi oblikami seminarjev.«

Katoliški pedagogi že 30 let v Sloveniji

Društvo katoliških pedagogov Slovenije bo jutri praznovalo 30. obletnico ustanovitve. Po pogledu nazaj se bodo ozrli tudi naprej, je povedala predsednica društva Marija Žabjek.»Mislim, da bomo še bolj zavezani delu na osebnostni rasti učiteljev in preko tega tudi na osebnosti rasti mladih ljudi. In na različne oblike ali samega druženja, ker sem prepričana, da je druženje tudi izredno pomembno za izmenjavo izkušenj in razmišljanj, kaj in kako narediti bolje in z novimi oblikami seminarjev.«

družbaduhovnostinfoizobraževanjemladiodnosipogovor

Informativni prispevki

Katoliški pedagogi že 30 let v Sloveniji
Društvo katoliških pedagogov Slovenije bo jutri praznovalo 30. obletnico ustanovitve. Po pogledu nazaj se bodo ozrli tudi naprej, je povedala predsednica društva Marija Žabjek.»Mislim, da bomo še bolj zavezani delu na osebnostni rasti učiteljev in preko tega tudi na osebnosti rasti mladih ljudi. In na različne oblike ali samega druženja, ker sem prepričana, da je druženje tudi izredno pomembno za izmenjavo izkušenj in razmišljanj, kaj in kako narediti bolje in z novimi oblikami seminarjev.«
VEČ ...|15. 3. 2019
Katoliški pedagogi že 30 let v Sloveniji
Društvo katoliških pedagogov Slovenije bo jutri praznovalo 30. obletnico ustanovitve. Po pogledu nazaj se bodo ozrli tudi naprej, je povedala predsednica društva Marija Žabjek.»Mislim, da bomo še bolj zavezani delu na osebnostni rasti učiteljev in preko tega tudi na osebnosti rasti mladih ljudi. In na različne oblike ali samega druženja, ker sem prepričana, da je druženje tudi izredno pomembno za izmenjavo izkušenj in razmišljanj, kaj in kako narediti bolje in z novimi oblikami seminarjev.«

Marjana Debevec

družbaduhovnostinfoizobraževanjemladiodnosipogovor

Naš pogled

VEČ ...|12. 3. 2019
Pravica do življenja in življenja smrti

Pravica do življenja in pravica do smrti. Prva je definirana v raznih dokumentih in konvencijah o človekovih pravicah in je globalno sprejeta norma, ki naj bi jo spoštovali vsi. Posamezniki in države. Druga pa se dotika pravice, da svoje življenje končamo, če se nam tako zdi primerno. Seveda imam pri drugi v mislih evtanazijo, milostno smrt in asistiran samomor, katere promotorji so v zadnjem času aktivni tudi v slovenskih medijih. Gre za problematiko, ki se dotika temeljnih moralnih in vrednostnih pojmov, kot sta življenje in njegova vrednost ter možnosti, da posameznik v polnosti odloča, kdaj in kako bi rad to življenje končal.

Celoten komentar si lahko preberete tukaj.

Pravica do življenja in življenja smrti

Pravica do življenja in pravica do smrti. Prva je definirana v raznih dokumentih in konvencijah o človekovih pravicah in je globalno sprejeta norma, ki naj bi jo spoštovali vsi. Posamezniki in države. Druga pa se dotika pravice, da svoje življenje končamo, če se nam tako zdi primerno. Seveda imam pri drugi v mislih evtanazijo, milostno smrt in asistiran samomor, katere promotorji so v zadnjem času aktivni tudi v slovenskih medijih. Gre za problematiko, ki se dotika temeljnih moralnih in vrednostnih pojmov, kot sta življenje in njegova vrednost ter možnosti, da posameznik v polnosti odloča, kdaj in kako bi rad to življenje končal.

Celoten komentar si lahko preberete tukaj.

evtanazijamoralakomentar

Naš pogled

Pravica do življenja in življenja smrti
Pravica do življenja in pravica do smrti. Prva je definirana v raznih dokumentih in konvencijah o človekovih pravicah in je globalno sprejeta norma, ki naj bi jo spoštovali vsi. Posamezniki in države. Druga pa se dotika pravice, da svoje življenje končamo, če se nam tako zdi primerno. Seveda imam pri drugi v mislih evtanazijo, milostno smrt in asistiran samomor, katere promotorji so v zadnjem času aktivni tudi v slovenskih medijih. Gre za problematiko, ki se dotika temeljnih moralnih in vrednostnih pojmov, kot sta življenje in njegova vrednost ter možnosti, da posameznik v polnosti odloča, kdaj in kako bi rad to življenje končal.

Celoten komentar si lahko preberete tukaj.
VEČ ...|12. 3. 2019
Pravica do življenja in življenja smrti
Pravica do življenja in pravica do smrti. Prva je definirana v raznih dokumentih in konvencijah o človekovih pravicah in je globalno sprejeta norma, ki naj bi jo spoštovali vsi. Posamezniki in države. Druga pa se dotika pravice, da svoje življenje končamo, če se nam tako zdi primerno. Seveda imam pri drugi v mislih evtanazijo, milostno smrt in asistiran samomor, katere promotorji so v zadnjem času aktivni tudi v slovenskih medijih. Gre za problematiko, ki se dotika temeljnih moralnih in vrednostnih pojmov, kot sta življenje in njegova vrednost ter možnosti, da posameznik v polnosti odloča, kdaj in kako bi rad to življenje končal.

Celoten komentar si lahko preberete tukaj.

Andrej Jerman

evtanazijamoralakomentar

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|12. 3. 2019
Problematika težav medvedov bo eskalirala

Vlada je konec novembra, potem ko je bilo zaradi zahtev sodišča iz odloka umaknjeno poglavje o gospodarjenju z volkovi, potrdila le Odlok o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda, ki je predvideval odvzem skupno 200-tih medvedov. Ena od okoljevarstvenih organizacij je to odločitev Izpodbijala na sodišču in bila pri tem uspešna, sodišče pa o zadevi, četudi je uvrščena med prednostne še ni odločilo. Glede na lovno dobo to pomeni, da je sezona v katerem je bilo upravljanje s populacijo medveda mogoče, za nami. Po mnenju KGZS bo to prineslo zaostrovanje konfliktov med zvermi in človekom, problematika bo eskalirala. Edina rešitev, ki jo vidijo, je, da se vsa vpletena stroka dogovori, kako težave učinkovito rešiti v prihodnji lovni sezoni.

Problematika težav medvedov bo eskalirala

Vlada je konec novembra, potem ko je bilo zaradi zahtev sodišča iz odloka umaknjeno poglavje o gospodarjenju z volkovi, potrdila le Odlok o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda, ki je predvideval odvzem skupno 200-tih medvedov. Ena od okoljevarstvenih organizacij je to odločitev Izpodbijala na sodišču in bila pri tem uspešna, sodišče pa o zadevi, četudi je uvrščena med prednostne še ni odločilo. Glede na lovno dobo to pomeni, da je sezona v katerem je bilo upravljanje s populacijo medveda mogoče, za nami. Po mnenju KGZS bo to prineslo zaostrovanje konfliktov med zvermi in človekom, problematika bo eskalirala. Edina rešitev, ki jo vidijo, je, da se vsa vpletena stroka dogovori, kako težave učinkovito rešiti v prihodnji lovni sezoni.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Problematika težav medvedov bo eskalirala
Vlada je konec novembra, potem ko je bilo zaradi zahtev sodišča iz odloka umaknjeno poglavje o gospodarjenju z volkovi, potrdila le Odlok o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda, ki je predvideval odvzem skupno 200-tih medvedov. Ena od okoljevarstvenih organizacij je to odločitev Izpodbijala na sodišču in bila pri tem uspešna, sodišče pa o zadevi, četudi je uvrščena med prednostne še ni odločilo. Glede na lovno dobo to pomeni, da je sezona v katerem je bilo upravljanje s populacijo medveda mogoče, za nami. Po mnenju KGZS bo to prineslo zaostrovanje konfliktov med zvermi in človekom, problematika bo eskalirala. Edina rešitev, ki jo vidijo, je, da se vsa vpletena stroka dogovori, kako težave učinkovito rešiti v prihodnji lovni sezoni.
VEČ ...|12. 3. 2019
Problematika težav medvedov bo eskalirala
Vlada je konec novembra, potem ko je bilo zaradi zahtev sodišča iz odloka umaknjeno poglavje o gospodarjenju z volkovi, potrdila le Odlok o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda, ki je predvideval odvzem skupno 200-tih medvedov. Ena od okoljevarstvenih organizacij je to odločitev Izpodbijala na sodišču in bila pri tem uspešna, sodišče pa o zadevi, četudi je uvrščena med prednostne še ni odločilo. Glede na lovno dobo to pomeni, da je sezona v katerem je bilo upravljanje s populacijo medveda mogoče, za nami. Po mnenju KGZS bo to prineslo zaostrovanje konfliktov med zvermi in človekom, problematika bo eskalirala. Edina rešitev, ki jo vidijo, je, da se vsa vpletena stroka dogovori, kako težave učinkovito rešiti v prihodnji lovni sezoni.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Informativni prispevki

VEČ ...|6. 3. 2019
Postne akcije 2019

S postnim časom se začenjajo različne pobude in akcije, ki vabijo k človekoljubnosti. Med njimi je že tradicionalna akcija Slovenske Karitas 40 dni brez alkohola. Zavod Katoliška mladina spodbuja, da se vsaj za eno uro na dan odklopimo od svojega mobilnega telefona. Zavod Iskreni.net pa ponavlja postno akcijo za zakonce iz leta 2016, ki je bila osredotočena na usmiljenje.

Postne akcije 2019

S postnim časom se začenjajo različne pobude in akcije, ki vabijo k človekoljubnosti. Med njimi je že tradicionalna akcija Slovenske Karitas 40 dni brez alkohola. Zavod Katoliška mladina spodbuja, da se vsaj za eno uro na dan odklopimo od svojega mobilnega telefona. Zavod Iskreni.net pa ponavlja postno akcijo za zakonce iz leta 2016, ki je bila osredotočena na usmiljenje.

duhovnostinfozdravstvo

Informativni prispevki

Postne akcije 2019
S postnim časom se začenjajo različne pobude in akcije, ki vabijo k človekoljubnosti. Med njimi je že tradicionalna akcija Slovenske Karitas 40 dni brez alkohola. Zavod Katoliška mladina spodbuja, da se vsaj za eno uro na dan odklopimo od svojega mobilnega telefona. Zavod Iskreni.net pa ponavlja postno akcijo za zakonce iz leta 2016, ki je bila osredotočena na usmiljenje.
VEČ ...|6. 3. 2019
Postne akcije 2019
S postnim časom se začenjajo različne pobude in akcije, ki vabijo k človekoljubnosti. Med njimi je že tradicionalna akcija Slovenske Karitas 40 dni brez alkohola. Zavod Katoliška mladina spodbuja, da se vsaj za eno uro na dan odklopimo od svojega mobilnega telefona. Zavod Iskreni.net pa ponavlja postno akcijo za zakonce iz leta 2016, ki je bila osredotočena na usmiljenje.

Petra Stopar

duhovnostinfozdravstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|5. 3. 2019
Jonathan Gregorič je mladi harmonikar iz Kanade

V Begunjah na Gorenjskem so se 9. in 10. februarja 2019 zbrali mladi glasbeniki iz Slovenije in tujine. V diatonični in klavirski harmoniki so se pomerili za nagrado Avsenik 2019. Med 110-imi udeleženci je bil tudi 16-letni Jonathan Gregorič iz okolice Toronta v Kanadi. Dosegel je zlato priznanje. Z očetom Michaelom in 17-letnim bratom Nicolasom so se oglasili v našem studiu. Oče je dejal, da je z rezultatom 97,57 zelo zadovoljen, sploh zato, ker nima fizičnega mentorja, ampak vso pomoč pri učenju dobi preko interneta. Sodeluje s Klemenom Rošarjem, prej pa z Mihom Debevcem. Michael Gregorič je bil član zasedbe Planinski kvintet, vsi štirje otroci so poslušali njega in ženo, ki tudi igra pri enem od narodnozabavnih ansamblov.

Jonathan Gregorič je mladi harmonikar iz Kanade

V Begunjah na Gorenjskem so se 9. in 10. februarja 2019 zbrali mladi glasbeniki iz Slovenije in tujine. V diatonični in klavirski harmoniki so se pomerili za nagrado Avsenik 2019. Med 110-imi udeleženci je bil tudi 16-letni Jonathan Gregorič iz okolice Toronta v Kanadi. Dosegel je zlato priznanje. Z očetom Michaelom in 17-letnim bratom Nicolasom so se oglasili v našem studiu. Oče je dejal, da je z rezultatom 97,57 zelo zadovoljen, sploh zato, ker nima fizičnega mentorja, ampak vso pomoč pri učenju dobi preko interneta. Sodeluje s Klemenom Rošarjem, prej pa z Mihom Debevcem. Michael Gregorič je bil član zasedbe Planinski kvintet, vsi štirje otroci so poslušali njega in ženo, ki tudi igra pri enem od narodnozabavnih ansamblov.

info

Informativni prispevki

Jonathan Gregorič je mladi harmonikar iz Kanade
V Begunjah na Gorenjskem so se 9. in 10. februarja 2019 zbrali mladi glasbeniki iz Slovenije in tujine. V diatonični in klavirski harmoniki so se pomerili za nagrado Avsenik 2019. Med 110-imi udeleženci je bil tudi 16-letni Jonathan Gregorič iz okolice Toronta v Kanadi. Dosegel je zlato priznanje. Z očetom Michaelom in 17-letnim bratom Nicolasom so se oglasili v našem studiu. Oče je dejal, da je z rezultatom 97,57 zelo zadovoljen, sploh zato, ker nima fizičnega mentorja, ampak vso pomoč pri učenju dobi preko interneta. Sodeluje s Klemenom Rošarjem, prej pa z Mihom Debevcem. Michael Gregorič je bil član zasedbe Planinski kvintet, vsi štirje otroci so poslušali njega in ženo, ki tudi igra pri enem od narodnozabavnih ansamblov.
VEČ ...|5. 3. 2019
Jonathan Gregorič je mladi harmonikar iz Kanade
V Begunjah na Gorenjskem so se 9. in 10. februarja 2019 zbrali mladi glasbeniki iz Slovenije in tujine. V diatonični in klavirski harmoniki so se pomerili za nagrado Avsenik 2019. Med 110-imi udeleženci je bil tudi 16-letni Jonathan Gregorič iz okolice Toronta v Kanadi. Dosegel je zlato priznanje. Z očetom Michaelom in 17-letnim bratom Nicolasom so se oglasili v našem studiu. Oče je dejal, da je z rezultatom 97,57 zelo zadovoljen, sploh zato, ker nima fizičnega mentorja, ampak vso pomoč pri učenju dobi preko interneta. Sodeluje s Klemenom Rošarjem, prej pa z Mihom Debevcem. Michael Gregorič je bil član zasedbe Planinski kvintet, vsi štirje otroci so poslušali njega in ženo, ki tudi igra pri enem od narodnozabavnih ansamblov.

Matjaž Merljak

info

Za nasmeh

VEČ ...|4. 3. 2019
Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Za nasmeh

Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
VEČ ...|4. 3. 2019
Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|4. 3. 2019
Letos mineva pet led od katastrofalnega žledoloma

Kot pravijo na ZGS je bilo v ekstremnih vremenskih dogodkih v zadnjih petih letih v Sloveniji poškodovanih 19 milijonov kubičnih metrov lesa, od tega je že posekanih 16 milijonov kubičnih metrov. Za primerjavo, letni prirastek v slovenskih gozdovih je nekaj več kot 8,6 milijona kubičnih metrov lesa. Po ujmah v gozdu še vedno ostaja poškodovano drevje predvsem na težje dostopnih lokacijah in tam, kjer posek in spravilo nista ekonomsko upravičena.Na ZGS ocenjujejo, da je Slovenija uspešna pri sanaciji po ujmah in je tudi primer dobre prakse pri sanacijah vetrolomov in žledolomov.

Letos mineva pet led od katastrofalnega žledoloma

Kot pravijo na ZGS je bilo v ekstremnih vremenskih dogodkih v zadnjih petih letih v Sloveniji poškodovanih 19 milijonov kubičnih metrov lesa, od tega je že posekanih 16 milijonov kubičnih metrov. Za primerjavo, letni prirastek v slovenskih gozdovih je nekaj več kot 8,6 milijona kubičnih metrov lesa. Po ujmah v gozdu še vedno ostaja poškodovano drevje predvsem na težje dostopnih lokacijah in tam, kjer posek in spravilo nista ekonomsko upravičena.Na ZGS ocenjujejo, da je Slovenija uspešna pri sanaciji po ujmah in je tudi primer dobre prakse pri sanacijah vetrolomov in žledolomov.

kmetijstvosvetovanjepolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

Letos mineva pet led od katastrofalnega žledoloma
Kot pravijo na ZGS je bilo v ekstremnih vremenskih dogodkih v zadnjih petih letih v Sloveniji poškodovanih 19 milijonov kubičnih metrov lesa, od tega je že posekanih 16 milijonov kubičnih metrov. Za primerjavo, letni prirastek v slovenskih gozdovih je nekaj več kot 8,6 milijona kubičnih metrov lesa. Po ujmah v gozdu še vedno ostaja poškodovano drevje predvsem na težje dostopnih lokacijah in tam, kjer posek in spravilo nista ekonomsko upravičena.Na ZGS ocenjujejo, da je Slovenija uspešna pri sanaciji po ujmah in je tudi primer dobre prakse pri sanacijah vetrolomov in žledolomov.
VEČ ...|4. 3. 2019
Letos mineva pet led od katastrofalnega žledoloma
Kot pravijo na ZGS je bilo v ekstremnih vremenskih dogodkih v zadnjih petih letih v Sloveniji poškodovanih 19 milijonov kubičnih metrov lesa, od tega je že posekanih 16 milijonov kubičnih metrov. Za primerjavo, letni prirastek v slovenskih gozdovih je nekaj več kot 8,6 milijona kubičnih metrov lesa. Po ujmah v gozdu še vedno ostaja poškodovano drevje predvsem na težje dostopnih lokacijah in tam, kjer posek in spravilo nista ekonomsko upravičena.Na ZGS ocenjujejo, da je Slovenija uspešna pri sanaciji po ujmah in je tudi primer dobre prakse pri sanacijah vetrolomov in žledolomov.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjepolitika

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|4. 3. 2019
Krofi s celimi jajci

Poslušalki, ki je prosila za recept za krofe s celimi jajci, je s. Nikolina povedala, da naj jajca razdeli in najprej naredi sneg, nato doda rumenjake, aromo in maslo ter po žlicah mleko. To doda v moko s kvasom in počasi naredimo testo.

Krofi s celimi jajci

Poslušalki, ki je prosila za recept za krofe s celimi jajci, je s. Nikolina povedala, da naj jajca razdeli in najprej naredi sneg, nato doda rumenjake, aromo in maslo ter po žlicah mleko. To doda v moko s kvasom in počasi naredimo testo.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Krofi s celimi jajci
Poslušalki, ki je prosila za recept za krofe s celimi jajci, je s. Nikolina povedala, da naj jajca razdeli in najprej naredi sneg, nato doda rumenjake, aromo in maslo ter po žlicah mleko. To doda v moko s kvasom in počasi naredimo testo.
VEČ ...|4. 3. 2019
Krofi s celimi jajci
Poslušalki, ki je prosila za recept za krofe s celimi jajci, je s. Nikolina povedala, da naj jajca razdeli in najprej naredi sneg, nato doda rumenjake, aromo in maslo ter po žlicah mleko. To doda v moko s kvasom in počasi naredimo testo.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Pogovor o

VEČ ...|27. 2. 2019
Kaj bomo z odpadki v Sloveniji?

V Sloveniji na letni ravni ustvarimo približno 6 milijonov ton odpadkov, največji del v gospodarstvu, prevečkrat pa smo v povezavi z njimi brezbrižni tudi v gospodinjstvih. Zato nas je zanimalo nastajanje zbiranje in recikliranje odpadkov ter odnos družbe do njih. O omenjenem so spregovorili vodja sektorja za odpadke na Ministrstvu za okolje in prostor Jana Miklavčič, direktor Snage Ljubljana Janko Kramžar, predsednik Eko kroga Uroš Macerl in predsednica Ekologov brez meja Urša Zgojznik.

Kaj bomo z odpadki v Sloveniji?

V Sloveniji na letni ravni ustvarimo približno 6 milijonov ton odpadkov, največji del v gospodarstvu, prevečkrat pa smo v povezavi z njimi brezbrižni tudi v gospodinjstvih. Zato nas je zanimalo nastajanje zbiranje in recikliranje odpadkov ter odnos družbe do njih. O omenjenem so spregovorili vodja sektorja za odpadke na Ministrstvu za okolje in prostor Jana Miklavčič, direktor Snage Ljubljana Janko Kramžar, predsednik Eko kroga Uroš Macerl in predsednica Ekologov brez meja Urša Zgojznik.

politikaodpadkidružba

Pogovor o

Kaj bomo z odpadki v Sloveniji?
V Sloveniji na letni ravni ustvarimo približno 6 milijonov ton odpadkov, največji del v gospodarstvu, prevečkrat pa smo v povezavi z njimi brezbrižni tudi v gospodinjstvih. Zato nas je zanimalo nastajanje zbiranje in recikliranje odpadkov ter odnos družbe do njih. O omenjenem so spregovorili vodja sektorja za odpadke na Ministrstvu za okolje in prostor Jana Miklavčič, direktor Snage Ljubljana Janko Kramžar, predsednik Eko kroga Uroš Macerl in predsednica Ekologov brez meja Urša Zgojznik.
VEČ ...|27. 2. 2019
Kaj bomo z odpadki v Sloveniji?
V Sloveniji na letni ravni ustvarimo približno 6 milijonov ton odpadkov, največji del v gospodarstvu, prevečkrat pa smo v povezavi z njimi brezbrižni tudi v gospodinjstvih. Zato nas je zanimalo nastajanje zbiranje in recikliranje odpadkov ter odnos družbe do njih. O omenjenem so spregovorili vodja sektorja za odpadke na Ministrstvu za okolje in prostor Jana Miklavčič, direktor Snage Ljubljana Janko Kramžar, predsednik Eko kroga Uroš Macerl in predsednica Ekologov brez meja Urša Zgojznik.

Andrej Šinko

politikaodpadkidružba

Duhovna misel

VEČ ...|26. 2. 2019
Kaj naj si misim, Bog?

Sin človekov bo izročen v človeške roke in ga bodo umorili, ko pa bo umorjen, bo po treh dneh vstal. Oni pa niso razumeli te besede, vendar so se ga bali vprašati. (Mr 9, 31-32)

Kaj naj si misim, Bog?

Sin človekov bo izročen v človeške roke in ga bodo umorili, ko pa bo umorjen, bo po treh dneh vstal. Oni pa niso razumeli te besede, vendar so se ga bali vprašati. (Mr 9, 31-32)

duhovnost

Duhovna misel

Kaj naj si misim, Bog?
Sin človekov bo izročen v človeške roke in ga bodo umorili, ko pa bo umorjen, bo po treh dneh vstal. Oni pa niso razumeli te besede, vendar so se ga bali vprašati. (Mr 9, 31-32)
VEČ ...|26. 2. 2019
Kaj naj si misim, Bog?
Sin človekov bo izročen v človeške roke in ga bodo umorili, ko pa bo umorjen, bo po treh dneh vstal. Oni pa niso razumeli te besede, vendar so se ga bali vprašati. (Mr 9, 31-32)

Gregor Čušin

duhovnost

Komentar tedna

VEČ ...|22. 2. 2019
Votlo narodnjaštvo

O slovenskih liberalcih - nekoč in danes.

Votlo narodnjaštvo

O slovenskih liberalcih - nekoč in danes.

komentardružbapolitika

Komentar tedna

Votlo narodnjaštvo
O slovenskih liberalcih - nekoč in danes.
VEČ ...|22. 2. 2019
Votlo narodnjaštvo
O slovenskih liberalcih - nekoč in danes.

Hubert Požarnik

komentardružbapolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|22. 2. 2019
O človekovih pravicah in evropskem sodišču

O človekovih pravicah in evropskem sodišču

politikasodstvo

Informativni prispevki

O človekovih pravicah in evropskem sodišču
VEČ ...|22. 2. 2019
O človekovih pravicah in evropskem sodišču

Tanja Dominko

politikasodstvo

Pogovor o

VEČ ...|20. 2. 2019
Ali lahko, tako kot Italija, v recesijo zdrsne tudi Slovenija?

Gostje: ekonomist, izr. prof. dr. Anže Burger, izvršni direktor Kluba slovenskih podjetnikov SBC Goran Novković in novinar na RAI v Trstu Andrej Černic.

Ali lahko, tako kot Italija, v recesijo zdrsne tudi Slovenija?

Gostje: ekonomist, izr. prof. dr. Anže Burger, izvršni direktor Kluba slovenskih podjetnikov SBC Goran Novković in novinar na RAI v Trstu Andrej Černic.

pogovor opolitikaekonomijainfoizobraževanjerecesija

Pogovor o

Ali lahko, tako kot Italija, v recesijo zdrsne tudi Slovenija?
Gostje: ekonomist, izr. prof. dr. Anže Burger, izvršni direktor Kluba slovenskih podjetnikov SBC Goran Novković in novinar na RAI v Trstu Andrej Černic.
VEČ ...|20. 2. 2019
Ali lahko, tako kot Italija, v recesijo zdrsne tudi Slovenija?
Gostje: ekonomist, izr. prof. dr. Anže Burger, izvršni direktor Kluba slovenskih podjetnikov SBC Goran Novković in novinar na RAI v Trstu Andrej Černic.

Alen Salihović

pogovor opolitikaekonomijainfoizobraževanjerecesija

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|20. 2. 2019
Pozornost pri nakupu

Na skupnem EU trgu velja prost pretoka blaga. To v praksi lahko opazimo na vsakem koraku in tudi v izjemno raznoliki ponudbi v naših trgovinah. Nakupovanje z glavo, z razmislekom o tem, kaj so kriteriji, ki jih sam postavim, je nujno orožje potrošnika, če želi izbirati kakovost in skrbeti za svoje zdravje pravi predsednik zadružne zveze Peter Vrisk.

Pozornost pri nakupu

Na skupnem EU trgu velja prost pretoka blaga. To v praksi lahko opazimo na vsakem koraku in tudi v izjemno raznoliki ponudbi v naših trgovinah. Nakupovanje z glavo, z razmislekom o tem, kaj so kriteriji, ki jih sam postavim, je nujno orožje potrošnika, če želi izbirati kakovost in skrbeti za svoje zdravje pravi predsednik zadružne zveze Peter Vrisk.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Pozornost pri nakupu
Na skupnem EU trgu velja prost pretoka blaga. To v praksi lahko opazimo na vsakem koraku in tudi v izjemno raznoliki ponudbi v naših trgovinah. Nakupovanje z glavo, z razmislekom o tem, kaj so kriteriji, ki jih sam postavim, je nujno orožje potrošnika, če želi izbirati kakovost in skrbeti za svoje zdravje pravi predsednik zadružne zveze Peter Vrisk.
VEČ ...|20. 2. 2019
Pozornost pri nakupu
Na skupnem EU trgu velja prost pretoka blaga. To v praksi lahko opazimo na vsakem koraku in tudi v izjemno raznoliki ponudbi v naših trgovinah. Nakupovanje z glavo, z razmislekom o tem, kaj so kriteriji, ki jih sam postavim, je nujno orožje potrošnika, če želi izbirati kakovost in skrbeti za svoje zdravje pravi predsednik zadružne zveze Peter Vrisk.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Naš pogled

VEČ ...|19. 2. 2019
Dovolj je sprenevedanja!

Pravilen odgovor na afero poljsko meso bi bil, najprej lokalno, na naši slovenski, potem pa tudi na vseevropski strani, poiskati mehanizme, ki bodo tako učinkoviti, da ljudje niti pomislili ne bodo, da bi za ceno ekonomske uspešnosti v prehransko verigo dali nekaj, kar sami ne bi nikoli dali v usta. Če bomo to dosegli, noben novinar ne bo mogel več zapisati: Dovolj je sprenevedanja, bolno poljsko meso ste jedli že pred mojim razkritjem!

Dovolj je sprenevedanja!

Pravilen odgovor na afero poljsko meso bi bil, najprej lokalno, na naši slovenski, potem pa tudi na vseevropski strani, poiskati mehanizme, ki bodo tako učinkoviti, da ljudje niti pomislili ne bodo, da bi za ceno ekonomske uspešnosti v prehransko verigo dali nekaj, kar sami ne bi nikoli dali v usta. Če bomo to dosegli, noben novinar ne bo mogel več zapisati: Dovolj je sprenevedanja, bolno poljsko meso ste jedli že pred mojim razkritjem!

kmetijstvopolitikahranavarnost

Naš pogled

Dovolj je sprenevedanja!
Pravilen odgovor na afero poljsko meso bi bil, najprej lokalno, na naši slovenski, potem pa tudi na vseevropski strani, poiskati mehanizme, ki bodo tako učinkoviti, da ljudje niti pomislili ne bodo, da bi za ceno ekonomske uspešnosti v prehransko verigo dali nekaj, kar sami ne bi nikoli dali v usta. Če bomo to dosegli, noben novinar ne bo mogel več zapisati: Dovolj je sprenevedanja, bolno poljsko meso ste jedli že pred mojim razkritjem!
VEČ ...|19. 2. 2019
Dovolj je sprenevedanja!
Pravilen odgovor na afero poljsko meso bi bil, najprej lokalno, na naši slovenski, potem pa tudi na vseevropski strani, poiskati mehanizme, ki bodo tako učinkoviti, da ljudje niti pomislili ne bodo, da bi za ceno ekonomske uspešnosti v prehransko verigo dali nekaj, kar sami ne bi nikoli dali v usta. Če bomo to dosegli, noben novinar ne bo mogel več zapisati: Dovolj je sprenevedanja, bolno poljsko meso ste jedli že pred mojim razkritjem!

Robert Božič

kmetijstvopolitikahranavarnost

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|18. 2. 2019
Kaj potrebujemo za ocvirkovko?

1 kg moke, ob strani zvrhano žliko soli, v sredino damo kocko kvasa, ki jo raztopimo s sladkorjem in mlekom. Testo gnetemo, vmes dodajamo tekočino. Naj bo tako mehko, kot za potico.

Kaj potrebujemo za ocvirkovko?

1 kg moke, ob strani zvrhano žliko soli, v sredino damo kocko kvasa, ki jo raztopimo s sladkorjem in mlekom. Testo gnetemo, vmes dodajamo tekočino. Naj bo tako mehko, kot za potico.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Kaj potrebujemo za ocvirkovko?
1 kg moke, ob strani zvrhano žliko soli, v sredino damo kocko kvasa, ki jo raztopimo s sladkorjem in mlekom. Testo gnetemo, vmes dodajamo tekočino. Naj bo tako mehko, kot za potico.
VEČ ...|18. 2. 2019
Kaj potrebujemo za ocvirkovko?
1 kg moke, ob strani zvrhano žliko soli, v sredino damo kocko kvasa, ki jo raztopimo s sladkorjem in mlekom. Testo gnetemo, vmes dodajamo tekočino. Naj bo tako mehko, kot za potico.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|18. 2. 2019
Krofi iz pirine moke

Poslušalka je spraševala, če je možno narediti krofe iz bele pirine moke. Sestra ji je odgovorila, da je mogoče in naj pokusi, a bo morala v testo dodati več mleka oz. druge tekočine, ker pirina naredi testo bolj suho.

Krofi iz pirine moke

Poslušalka je spraševala, če je možno narediti krofe iz bele pirine moke. Sestra ji je odgovorila, da je mogoče in naj pokusi, a bo morala v testo dodati več mleka oz. druge tekočine, ker pirina naredi testo bolj suho.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Krofi iz pirine moke
Poslušalka je spraševala, če je možno narediti krofe iz bele pirine moke. Sestra ji je odgovorila, da je mogoče in naj pokusi, a bo morala v testo dodati več mleka oz. druge tekočine, ker pirina naredi testo bolj suho.
VEČ ...|18. 2. 2019
Krofi iz pirine moke
Poslušalka je spraševala, če je možno narediti krofe iz bele pirine moke. Sestra ji je odgovorila, da je mogoče in naj pokusi, a bo morala v testo dodati več mleka oz. druge tekočine, ker pirina naredi testo bolj suho.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Za nasmeh

VEČ ...|17. 2. 2019
Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Za nasmeh

Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
VEČ ...|17. 2. 2019
Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

Kmetijska oddaja

VEČ ...|17. 2. 2019
Pravična odkupna cena mesa

V prvem delu oddaje smo gostili agrarnega ekonomista prof. dr. Staneta Kavčiča in se z njim pogovarjali o vprašanjih pravičnih odkupnih cen govejega mesa. O aktualnem razpisu na področju socialnih storitev na kmetiji je spregovorila Andreja Krt Stopar s KGZS, v tretjem delu pa je Aleš Volčič iz Semenarne Ljubljana spregovoril o ponudbi jarih žit.

Pravična odkupna cena mesa

V prvem delu oddaje smo gostili agrarnega ekonomista prof. dr. Staneta Kavčiča in se z njim pogovarjali o vprašanjih pravičnih odkupnih cen govejega mesa. O aktualnem razpisu na področju socialnih storitev na kmetiji je spregovorila Andreja Krt Stopar s KGZS, v tretjem delu pa je Aleš Volčič iz Semenarne Ljubljana spregovoril o ponudbi jarih žit.

kmetijstvopolitikasvetovanje

Kmetijska oddaja

Pravična odkupna cena mesa
V prvem delu oddaje smo gostili agrarnega ekonomista prof. dr. Staneta Kavčiča in se z njim pogovarjali o vprašanjih pravičnih odkupnih cen govejega mesa. O aktualnem razpisu na področju socialnih storitev na kmetiji je spregovorila Andreja Krt Stopar s KGZS, v tretjem delu pa je Aleš Volčič iz Semenarne Ljubljana spregovoril o ponudbi jarih žit.
VEČ ...|17. 2. 2019
Pravična odkupna cena mesa
V prvem delu oddaje smo gostili agrarnega ekonomista prof. dr. Staneta Kavčiča in se z njim pogovarjali o vprašanjih pravičnih odkupnih cen govejega mesa. O aktualnem razpisu na področju socialnih storitev na kmetiji je spregovorila Andreja Krt Stopar s KGZS, v tretjem delu pa je Aleš Volčič iz Semenarne Ljubljana spregovoril o ponudbi jarih žit.

Robert Božič

kmetijstvopolitikasvetovanje

Iz naših krajev

VEČ ...|16. 2. 2019
Maribor, Slovenj Gradec, Ankaran, Črnomelj, Rakičan

V tokratni oddaji smo spregovorili o načrtovanih podražitvah v Mestni občini Maribor, rekordnem poseku v slovenskih gozdovih, sanaciji osnovne šole Loka v Črnomlju, odprtju centra Obala za osebe s posebni potrebami na Debelem rtiču, podpisu sporazuma o povezovanju pri promociji gradov ter o tem, kdaj bi lahko prvi roboti razvažali hrano v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec.

Maribor, Slovenj Gradec, Ankaran, Črnomelj, Rakičan

V tokratni oddaji smo spregovorili o načrtovanih podražitvah v Mestni občini Maribor, rekordnem poseku v slovenskih gozdovih, sanaciji osnovne šole Loka v Črnomlju, odprtju centra Obala za osebe s posebni potrebami na Debelem rtiču, podpisu sporazuma o povezovanju pri promociji gradov ter o tem, kdaj bi lahko prvi roboti razvažali hrano v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec.

infopolitikadružba

Iz naših krajev

Maribor, Slovenj Gradec, Ankaran, Črnomelj, Rakičan
V tokratni oddaji smo spregovorili o načrtovanih podražitvah v Mestni občini Maribor, rekordnem poseku v slovenskih gozdovih, sanaciji osnovne šole Loka v Črnomlju, odprtju centra Obala za osebe s posebni potrebami na Debelem rtiču, podpisu sporazuma o povezovanju pri promociji gradov ter o tem, kdaj bi lahko prvi roboti razvažali hrano v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec.
VEČ ...|16. 2. 2019
Maribor, Slovenj Gradec, Ankaran, Črnomelj, Rakičan
V tokratni oddaji smo spregovorili o načrtovanih podražitvah v Mestni občini Maribor, rekordnem poseku v slovenskih gozdovih, sanaciji osnovne šole Loka v Črnomlju, odprtju centra Obala za osebe s posebni potrebami na Debelem rtiču, podpisu sporazuma o povezovanju pri promociji gradov ter o tem, kdaj bi lahko prvi roboti razvažali hrano v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec.

Andrej Šinko

infopolitikadružba

Via positiva

VEČ ...|14. 2. 2019
Prvi slovenski on-line karierni sejem

On-line karierni sejem je preprosta, pregledna in učinkovita oblika povezovanja pravih ljudi s pravimi zaposlitvenimi izzivi. Poteka zelo podobno kot običajni zaposlovalni sejmi, le da delodajalci svoje podjetje in prosta delovna mesta predstavijo na spletu, iskalci pa preko spletnih orodij stopijo v neposreden stik z njimi. Pogovori potekajo preko preprostega klepetalnika ali orodja Skype.

Prvi slovenski on-line karierni sejem

On-line karierni sejem je preprosta, pregledna in učinkovita oblika povezovanja pravih ljudi s pravimi zaposlitvenimi izzivi. Poteka zelo podobno kot običajni zaposlovalni sejmi, le da delodajalci svoje podjetje in prosta delovna mesta predstavijo na spletu, iskalci pa preko spletnih orodij stopijo v neposreden stik z njimi. Pogovori potekajo preko preprostega klepetalnika ali orodja Skype.

zaposlitevkariera

Via positiva

Prvi slovenski on-line karierni sejem
On-line karierni sejem je preprosta, pregledna in učinkovita oblika povezovanja pravih ljudi s pravimi zaposlitvenimi izzivi. Poteka zelo podobno kot običajni zaposlovalni sejmi, le da delodajalci svoje podjetje in prosta delovna mesta predstavijo na spletu, iskalci pa preko spletnih orodij stopijo v neposreden stik z njimi. Pogovori potekajo preko preprostega klepetalnika ali orodja Skype.
VEČ ...|14. 2. 2019
Prvi slovenski on-line karierni sejem
On-line karierni sejem je preprosta, pregledna in učinkovita oblika povezovanja pravih ljudi s pravimi zaposlitvenimi izzivi. Poteka zelo podobno kot običajni zaposlovalni sejmi, le da delodajalci svoje podjetje in prosta delovna mesta predstavijo na spletu, iskalci pa preko spletnih orodij stopijo v neposreden stik z njimi. Pogovori potekajo preko preprostega klepetalnika ali orodja Skype.

Mateja Feltrin Novljan

zaposlitevkariera

Informativni prispevki

VEČ ...|14. 2. 2019
Predstavitev Ekonomske šole na Roški

Predstavila se nam je tudi Ekonomska šola na Roški. V oddaji so sodelovali profesorica Zdenka Sušec, Neli Merkužič, Tena Pečaver in Jan Lazič.

Predstavitev Ekonomske šole na Roški

Predstavila se nam je tudi Ekonomska šola na Roški. V oddaji so sodelovali profesorica Zdenka Sušec, Neli Merkužič, Tena Pečaver in Jan Lazič.

mladiizobraževanjeinfo

Informativni prispevki

Predstavitev Ekonomske šole na Roški
Predstavila se nam je tudi Ekonomska šola na Roški. V oddaji so sodelovali profesorica Zdenka Sušec, Neli Merkužič, Tena Pečaver in Jan Lazič.
VEČ ...|14. 2. 2019
Predstavitev Ekonomske šole na Roški
Predstavila se nam je tudi Ekonomska šola na Roški. V oddaji so sodelovali profesorica Zdenka Sušec, Neli Merkužič, Tena Pečaver in Jan Lazič.

Nataša Ličen

mladiizobraževanjeinfo

Predstavitev šol

VEČ ...|14. 2. 2019
Predstavitev Fakultete za poslovne vede Katoliškega inštituta

Fakulteta za poslovne vede Katoliškega inštituta je s strani države akreditirana ustanova, zato so njene diplome popolnoma enakovredne vsem diplomam slovenskih državno financiranih fakultet. Vsi bodoči dodiplomski, magistrski ali doktorski študenti managementa, ekonomije oz. poslovnih ved: če si želite osebne obravnave, ne pa postati del mase rutinsko obravnavanih sošolcev; če želite pridobiti uporabno sodobno znanje in ne zgolj papirja, ki ga imenujemo diploma in če želite med študijem razviti samozavestno osebnost in ne trpeti zatiranja osebne svobode, potem ste vabljeni na študij na Fakulteto za poslovne vede Katoliškega inštituta!

Predstavitev Fakultete za poslovne vede Katoliškega inštituta

Fakulteta za poslovne vede Katoliškega inštituta je s strani države akreditirana ustanova, zato so njene diplome popolnoma enakovredne vsem diplomam slovenskih državno financiranih fakultet. Vsi bodoči dodiplomski, magistrski ali doktorski študenti managementa, ekonomije oz. poslovnih ved: če si želite osebne obravnave, ne pa postati del mase rutinsko obravnavanih sošolcev; če želite pridobiti uporabno sodobno znanje in ne zgolj papirja, ki ga imenujemo diploma in če želite med študijem razviti samozavestno osebnost in ne trpeti zatiranja osebne svobode, potem ste vabljeni na študij na Fakulteto za poslovne vede Katoliškega inštituta!

izobraževanjevzgojamladi

Predstavitev šol

Predstavitev Fakultete za poslovne vede Katoliškega inštituta
Fakulteta za poslovne vede Katoliškega inštituta je s strani države akreditirana ustanova, zato so njene diplome popolnoma enakovredne vsem diplomam slovenskih državno financiranih fakultet. Vsi bodoči dodiplomski, magistrski ali doktorski študenti managementa, ekonomije oz. poslovnih ved: če si želite osebne obravnave, ne pa postati del mase rutinsko obravnavanih sošolcev; če želite pridobiti uporabno sodobno znanje in ne zgolj papirja, ki ga imenujemo diploma in če želite med študijem razviti samozavestno osebnost in ne trpeti zatiranja osebne svobode, potem ste vabljeni na študij na Fakulteto za poslovne vede Katoliškega inštituta!
VEČ ...|14. 2. 2019
Predstavitev Fakultete za poslovne vede Katoliškega inštituta
Fakulteta za poslovne vede Katoliškega inštituta je s strani države akreditirana ustanova, zato so njene diplome popolnoma enakovredne vsem diplomam slovenskih državno financiranih fakultet. Vsi bodoči dodiplomski, magistrski ali doktorski študenti managementa, ekonomije oz. poslovnih ved: če si želite osebne obravnave, ne pa postati del mase rutinsko obravnavanih sošolcev; če želite pridobiti uporabno sodobno znanje in ne zgolj papirja, ki ga imenujemo diploma in če želite med študijem razviti samozavestno osebnost in ne trpeti zatiranja osebne svobode, potem ste vabljeni na študij na Fakulteto za poslovne vede Katoliškega inštituta!

Robert Božič

izobraževanjevzgojamladi

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|13. 2. 2019
Za ekonomiko prireje je dolžina paše zelo pomembna

Igor Tumpej s KGZ Ptuj je v pripravi na pašno sezono opozoril še na nekaj vidikov, med drugim na pomembnost dolžine paše.

Za ekonomiko prireje je dolžina paše zelo pomembna

Igor Tumpej s KGZ Ptuj je v pripravi na pašno sezono opozoril še na nekaj vidikov, med drugim na pomembnost dolžine paše.

svetovanjekmetijstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

Za ekonomiko prireje je dolžina paše zelo pomembna
Igor Tumpej s KGZ Ptuj je v pripravi na pašno sezono opozoril še na nekaj vidikov, med drugim na pomembnost dolžine paše.
VEČ ...|13. 2. 2019
Za ekonomiko prireje je dolžina paše zelo pomembna
Igor Tumpej s KGZ Ptuj je v pripravi na pašno sezono opozoril še na nekaj vidikov, med drugim na pomembnost dolžine paše.

Robert Božič

svetovanjekmetijstvo

Iz Betanije

VEČ ...|11. 2. 2019
Kaj so notranje rane?

Ne gre za zdravstveno oddajo, niti ne za telesne rane. Jezuit p. Mio Kekić je spregovoril o ranah, ki zaznamujejo in negativno obarvajo naše celostno doživljanje sebe, drugih, življenja in Boga. Gre za rane iz preteklosti in če se ne soočimo znjimi, tudi preko odpuščanja in sprave, ne moremo polno zaživeti.

Kaj so notranje rane?

Ne gre za zdravstveno oddajo, niti ne za telesne rane. Jezuit p. Mio Kekić je spregovoril o ranah, ki zaznamujejo in negativno obarvajo naše celostno doživljanje sebe, drugih, življenja in Boga. Gre za rane iz preteklosti in če se ne soočimo znjimi, tudi preko odpuščanja in sprave, ne moremo polno zaživeti.

duhovnostzdravjenotranje rane

Iz Betanije

Kaj so notranje rane?
Ne gre za zdravstveno oddajo, niti ne za telesne rane. Jezuit p. Mio Kekić je spregovoril o ranah, ki zaznamujejo in negativno obarvajo naše celostno doživljanje sebe, drugih, življenja in Boga. Gre za rane iz preteklosti in če se ne soočimo znjimi, tudi preko odpuščanja in sprave, ne moremo polno zaživeti.
VEČ ...|11. 2. 2019
Kaj so notranje rane?
Ne gre za zdravstveno oddajo, niti ne za telesne rane. Jezuit p. Mio Kekić je spregovoril o ranah, ki zaznamujejo in negativno obarvajo naše celostno doživljanje sebe, drugih, življenja in Boga. Gre za rane iz preteklosti in če se ne soočimo znjimi, tudi preko odpuščanja in sprave, ne moremo polno zaživeti.

Blaž Lesnik

duhovnostzdravjenotranje rane

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|7. 2. 2019
Upravljanje s populacijo medvedov je nujno

Namen povišanega odstrela je zaustaviti dosedanjo hitro rast številčnosti medvedov. Odstrel 175 medvedov, ki ga je za letošnjo sezono potrdila Vlada Republike Slovenije, poleg dodatnih predvidenih izgub (povoz, pogin) 25 medvedov, ne bo ogrozil dolgoročnega obstoja medveda pri nas. Predlagana višina odstrela namreč sovpada z letnim prirastkom v populaciji. Za razliko od odstrela pa bo lahko imela prepoved le-tega, o čemer trenutno odloča Upravno sodišče RS, nepopravljive posledice. Nadaljnje povečevanje številčnosti populacije bo namreč povzročilo pogostejše zahajanje medvedov v bližino naselij in s tem postopno izgubo strahu pred človekom. S tem se bo povečala možnost konfliktnih situacij, kar bo vodilo v močno nasprotovanje pri ljudeh, ki z medvedom sobivajo. To pa pomeni resno grožnjo dolgoročni ohranitvi medveda v Sloveniji.

Upravljanje s populacijo medvedov je nujno

Namen povišanega odstrela je zaustaviti dosedanjo hitro rast številčnosti medvedov. Odstrel 175 medvedov, ki ga je za letošnjo sezono potrdila Vlada Republike Slovenije, poleg dodatnih predvidenih izgub (povoz, pogin) 25 medvedov, ne bo ogrozil dolgoročnega obstoja medveda pri nas. Predlagana višina odstrela namreč sovpada z letnim prirastkom v populaciji. Za razliko od odstrela pa bo lahko imela prepoved le-tega, o čemer trenutno odloča Upravno sodišče RS, nepopravljive posledice. Nadaljnje povečevanje številčnosti populacije bo namreč povzročilo pogostejše zahajanje medvedov v bližino naselij in s tem postopno izgubo strahu pred človekom. S tem se bo povečala možnost konfliktnih situacij, kar bo vodilo v močno nasprotovanje pri ljudeh, ki z medvedom sobivajo. To pa pomeni resno grožnjo dolgoročni ohranitvi medveda v Sloveniji.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Upravljanje s populacijo medvedov je nujno
Namen povišanega odstrela je zaustaviti dosedanjo hitro rast številčnosti medvedov. Odstrel 175 medvedov, ki ga je za letošnjo sezono potrdila Vlada Republike Slovenije, poleg dodatnih predvidenih izgub (povoz, pogin) 25 medvedov, ne bo ogrozil dolgoročnega obstoja medveda pri nas. Predlagana višina odstrela namreč sovpada z letnim prirastkom v populaciji. Za razliko od odstrela pa bo lahko imela prepoved le-tega, o čemer trenutno odloča Upravno sodišče RS, nepopravljive posledice. Nadaljnje povečevanje številčnosti populacije bo namreč povzročilo pogostejše zahajanje medvedov v bližino naselij in s tem postopno izgubo strahu pred človekom. S tem se bo povečala možnost konfliktnih situacij, kar bo vodilo v močno nasprotovanje pri ljudeh, ki z medvedom sobivajo. To pa pomeni resno grožnjo dolgoročni ohranitvi medveda v Sloveniji.
VEČ ...|7. 2. 2019
Upravljanje s populacijo medvedov je nujno
Namen povišanega odstrela je zaustaviti dosedanjo hitro rast številčnosti medvedov. Odstrel 175 medvedov, ki ga je za letošnjo sezono potrdila Vlada Republike Slovenije, poleg dodatnih predvidenih izgub (povoz, pogin) 25 medvedov, ne bo ogrozil dolgoročnega obstoja medveda pri nas. Predlagana višina odstrela namreč sovpada z letnim prirastkom v populaciji. Za razliko od odstrela pa bo lahko imela prepoved le-tega, o čemer trenutno odloča Upravno sodišče RS, nepopravljive posledice. Nadaljnje povečevanje številčnosti populacije bo namreč povzročilo pogostejše zahajanje medvedov v bližino naselij in s tem postopno izgubo strahu pred človekom. S tem se bo povečala možnost konfliktnih situacij, kar bo vodilo v močno nasprotovanje pri ljudeh, ki z medvedom sobivajo. To pa pomeni resno grožnjo dolgoročni ohranitvi medveda v Sloveniji.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Priporočamo
|
Aktualno

Kmetijska oddaja

VEČ ...|14. 4. 2019
Bodo poskočile tudi odkupne cene mesa? Vse o pridelavi fižola!

V nedeljski kmetijski oddaji smo se spraševali ali se bodo dvignile tudi odkupne cene mesa, potem ko smo priča izjemnemu skoku borznih cen. Damjana Ilijaš, svetovalka specialistka s KGZ Ljubljana pa je predstavila pridelavo fižola.

Bodo poskočile tudi odkupne cene mesa? Vse o pridelavi fižola!

V nedeljski kmetijski oddaji smo se spraševali ali se bodo dvignile tudi odkupne cene mesa, potem ko smo priča izjemnemu skoku borznih cen. Damjana Ilijaš, svetovalka specialistka s KGZ Ljubljana pa je predstavila pridelavo fižola.

Robert Božič

kmetijstvoizobraževanjenarava

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|15. 4. 2019
Sovražni govor in dodeljevanje sodnikov

V oddaji smo gostili vrhovno sodnico in sodnika Barbaro Zobec in Jana Zobca. Z njima smo se pogovarjali o pogosto omenjenem sovražnem govoru in dodeljevanju sodnikov.

Sovražni govor in dodeljevanje sodnikov

V oddaji smo gostili vrhovno sodnico in sodnika Barbaro Zobec in Jana Zobca. Z njima smo se pogovarjali o pogosto omenjenem sovražnem govoru in dodeljevanju sodnikov.

Alen Salihović

pogovordružbapolitika

Sol in luč

VEČ ...|16. 4. 2019
Richard Cole: Človek, ki je Boga vprašal kakšen je smisel življenja.

Poslišali smo neverjetno izkušnjo Richarda Cola, ki je 16. avgusta, leta 2005 doživel izven-telesno izkušnjo in, po njegovem pričevanju, govoril z Bogom. Srečanje mu je za vedno spremenilo življenje. Dovoljenje za objavo posnetka nam je velikodušno odstopila Skupnost Živeti za Kristusa.

Richard Cole: Človek, ki je Boga vprašal kakšen je smisel življenja.

Poslišali smo neverjetno izkušnjo Richarda Cola, ki je 16. avgusta, leta 2005 doživel izven-telesno izkušnjo in, po njegovem pričevanju, govoril z Bogom. Srečanje mu je za vedno spremenilo življenje. Dovoljenje za objavo posnetka nam je velikodušno odstopila Skupnost Živeti za Kristusa.

Tadej Sadar

duhovnost

Duhovna misel

VEČ ...|18. 4. 2019
Tabernakelj. Najsvetejše.

VELIKI ČETRTEK, dan Gospodove zadnje večerje

Tabernakelj. Najsvetejše.

VELIKI ČETRTEK, dan Gospodove zadnje večerje

Gregor Čušin

duhovnost

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|14. 4. 2019
30 let Dober dan, Koroška

Predsednik Pahor podelil državna odlikovanja predstavnikom manjšin, dežela Koroška odlikovala zakonca Katz, stebra kulturnega življenja v Žvabku, 30 let televizijske oddaje Dober dan, Koroška, v Buenos Airesu se je sestal medorganizacijski svet.

30 let Dober dan, Koroška

Predsednik Pahor podelil državna odlikovanja predstavnikom manjšin, dežela Koroška odlikovala zakonca Katz, stebra kulturnega življenja v Žvabku, 30 let televizijske oddaje Dober dan, Koroška, v Buenos Airesu se je sestal medorganizacijski svet.

Matjaž Merljak

rojakiinfokoroškaargentina

Via positiva

VEČ ...|18. 4. 2019
Vzorno sodelovanje širše skupnosti

Jernej Jeglič že več desetletij na številnih področjih v lokalnem okolju spodbuja ljudi k sodelovanju v skupnih projektih. Če ljudem predamo odgovornost, je rezultat boljši, pravi. Ni dovolj samo spodbujanje, aktivno se je treba udejstvovati, če želimo, da je zavzetost med ljudmi boljša in so temu primerni potem tudi dosežki. Z Jernejem Jegličem smo govorili tudi o pomenu poznavanja in ohranjanja lokalnih značilnosti ter navad, tudi verskih običajev. To ustvarja skupnost, ki nam daje trden občutek pripadnosti, po kateri hrepeni sleherni.

Vzorno sodelovanje širše skupnosti

Jernej Jeglič že več desetletij na številnih področjih v lokalnem okolju spodbuja ljudi k sodelovanju v skupnih projektih. Če ljudem predamo odgovornost, je rezultat boljši, pravi. Ni dovolj samo spodbujanje, aktivno se je treba udejstvovati, če želimo, da je zavzetost med ljudmi boljša in so temu primerni potem tudi dosežki. Z Jernejem Jegličem smo govorili tudi o pomenu poznavanja in ohranjanja lokalnih značilnosti ter navad, tudi verskih običajev. To ustvarja skupnost, ki nam daje trden občutek pripadnosti, po kateri hrepeni sleherni.

Nataša Ličen

družbakulturaodnosipogovorvzgojaizobraževanje

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|18. 4. 2019
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 18. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 18. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Kulturni utrinki

VEČ ...|18. 4. 2019
Dr. Henrik Neubauer 90 let - Razstava Gradovi na slovenskem - Odzivi na požar v katedrali Notre Dame

Starosta slovenskega baleta dr. Henrik Neubauer je včeraj praznoval 90 let.Na Ljubljanskem gradu je na ogled razstava Mogočni varuhi preteklosti - gradovi na Slovenskem.Novice po požaru katedrale Notre Dame v Parizu, oglasil se je papež, v Franciji so zvonili zvonovi vseh cerkva.

Dr. Henrik Neubauer 90 let - Razstava Gradovi na slovenskem - Odzivi na požar v katedrali Notre Dame

Starosta slovenskega baleta dr. Henrik Neubauer je včeraj praznoval 90 let.Na Ljubljanskem gradu je na ogled razstava Mogočni varuhi preteklosti - gradovi na Slovenskem.Novice po požaru katedrale Notre Dame v Parizu, oglasil se je papež, v Franciji so zvonili zvonovi vseh cerkva.

Jože Bartolj

Henrik Neubauer

Komentar Družina

VEČ ...|18. 4. 2019
Vilice pa kar obdržite

Kako praznujemo praznike v 21. stoletju ter ali smo zmožni pri praznovanju pogledati dlje od polnih krožnikov in kozarce? O tem je v svojem komentarju za časopis Družina razmišljala sestra Emanuela Žerdin.

Vilice pa kar obdržite

Kako praznujemo praznike v 21. stoletju ter ali smo zmožni pri praznovanju pogledati dlje od polnih krožnikov in kozarce? O tem je v svojem komentarju za časopis Družina razmišljala sestra Emanuela Žerdin.

S. Emanuela Žerdin

praznovanjedružbakomentar

Spominjamo se

VEČ ...|18. 4. 2019
Spominjamo se dne 18. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 18. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup